Živinoreja in okolje

Varuh pravic živalih o živinoreji in povezanih področjih.

Pripombe na Odlok o porabi sredstev Sklada za podnebne spremembe (26.11.2018)

Zakon o varstvu okolja v 128. členu določa, da se v okviru državnega proračuna kot proračunski sklad ustanovi Sklad za podnebne spremembe zaradi sofinanciranja ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Sklad za podnebne spremembe je namenjen omejevanju ter saniranju škode, ki jih povzročajo in prinašajo podnebne spremembe. Čeprav v uvodnih pojasnilih ministrstvo navaja, da je potrebno osredotočanje na sektorje, ki imajo največje deleže v emisijah toplogrednih plinov, kar vključuje tudi sektor kmetijstva, je to edina omemba kmetijstva v dokumentu, kljub informacijah o razsežnosti vpliva živinoreje na podnebne spremembe.
Strokovni argumenti, statistike, izsledki raziskav, opozorila mednarodnih raziskovalcev, apeli mednarodnih strokovnih teles, Evropska unija in Združeni narodi poudarjajo in izpostavljajo kako velik vpliv ima predvsem živinoreja na naše okolje in na primeru izpustov toplogrednih plinov je ta učinek zelo velik in viden. Zato je v program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za leto 2019 nujno vključiti tudi ukrepe, ki se bodo nanašali na živinorejo (zmanjševanje proizvodnje živalskih izdelkov, izobraževanje, preusmeritev na pridelavo rastlinske hrane, denarne spodbude za uvajanje novih kultur na območje prej namenjeno za živinorejo oziroma pridelavo krme itd.).

Pripombe k ODLOKU O PROGRAMU PORABE SREDSTEV SKLADA ZA PODNEBNE SPREMEMBE V LETU 2019 (Datoteka).

Odgovor na dve pritožbi v zvezi s plakatom »Živali prosijo ne jejte mesa.« Slovenski oglaševalski zbornici – SOZ (2.9.2009)

Odgovor (Datoteka).

Tiskovno sporočilo: Živinorejske farme so leglo hudih bolezni (21.10.2008)

Očitno je, da so živinorejske farme zelo nevarne, saj so leglo raznih povzročiteljev hudih bolezni, tako pri živalih kot pri ljudeh. V iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih. Kako velike količine iztrebkov oz. odpadkov se nahaja na neki farmi, je razvidno npr. iz podatka, da so odpadki farme s 10.000 glavami govedi enaki mestu s 100.000 prebivalci. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Ptičja gripa in sars, aids in ebola prav tako prihajajo od živali; zgleda, da število nevarnih povzročiteljev narašča.

Tiskovno sporočilo (datoteka).

Pobuda za prenehanje uničevanja okolja (17.4.2007)

Bliža se dan Zemlje. Mnogi ugotavljamo, to pa ve tudi država, da stanje na Zemlji ni dobro, med drugim velja to tudi za okolje – stanje je slabo in se še poslabšuje. Zaradi onesnažene vode po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre letno povprečno 30.000 ljudi, torej veliko več kot jih umre v naravnih nesrečah in terorističnih napadih (dr. Dušan Plut, Jana, 1.3.2005). Že leta 2020 bo voda velik svetovni problem, postala bo redka in draga dobrina, tudi pri nas, menijo strokovnjaki. Kar 3 milijarde ljudi naj bi imelo premalo vode. Uporaba raznih vrst pesticidov, zelo toksičnih za vse žive organizme, je še vedno dovoljena. Še vedno se uporabljajo v kmetijstvu, pa tudi v gozdarstvu, gradbeništvu in drugje ter tako onesnažujejo okolje in s tem vsa živa bitja. Mnoga bitja zaradi pesticidov tudi umirajo in zato niso ti zaman imenovani ubijalci življenja. In na pesticidih celo temelji med drugim proizvodnja hrane za ljudi.

Pobuda (Datoteka).

Pobuda za opustitev masovne živinoreje v Sloveniji Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (27.11.2006)

Pobuda (Datoteka).