Po besedah predsednika našega društva je bilo v dvajsetih letih, kar vodi društvo, organizirano eno samo srečanje na tako visoki ravni. Prvo in doslej edino se je zgodilo za časa Drnovškove vlade.
Septembra 2022 smo prejeli iz kabineta predsednice Državnega zbora RS obvestilo o njenih načrtih in hkrati vabilo na uvodni sestanek z njo. Enaka vabila so prejela vsa društva, ki skrbijo za dobrobit živali. V dopisu je pisalo, da bo ena izmed treh prioritetnih nalog, ki si jih je zadala predsednica DZ, tudi izboljšanje razmer na področju varstva in zaščite živali. Za ureditev in izboljšanje tega področja bo v januarju 2023 organizirala posvet, na katerega bodo povabljeni predstavniki nevladnih organizacij in najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje (med njimi Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalni center za dobrobit živali in drugi).
Pred pripravo formalnih vabil in vsebine posveta se je predsednica DZ želela seznaniti z aktualnimi razmerami na področju varstva in zaščite živali (predvsem rejnih živali). Zato je 17. oktobra začela krog osebnih razgovorov s predstavniki društev.
Naše društvo je bilo povabljeno na srečanje v ponedeljek, 17. 10. 2022, ob enajsti uri dopoldne. Udeležila sva se ga s predsednikom društva Stankom Valpatičem. Na prihod predsednice DZ sva čakala za mizo nasproti svetovalke predsednice DZ in predstavnice STA. Prijetno presenečena sva izvedela, da imava na razpolago 30 minut za pogovor s predsednico, ker smo društva vabljena vsako posebej.
Polurno srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju. Predsednica DZ je še enkrat razložila svoje načrte in kako si zamišlja njihovo izvedbo. Ko je predsednik našega društva po uvodni zahvali za povabilo začel predstavljati društvo, je izvedel, da predstavitev ni potrebna, saj so se o društvu in njegovih prizadevanjih že pozanimali. Zato sva prešla k predstavljanju glavnih problemov na področju varstva in zaščite živali. Izkazalo se je, da namerava predsednica DZ nasloviti tudi druge, ne le problematike rejnih živali.
Izpostavila sva nezadostno zaščito rejnih živali, saj je še vedno v glavnem podrejena interesom gospodarstva, kljub dejstvu, da so živali čuteča bitja in ne obstaja noben razlog, ki bi opravičeval, da določene živali »lahko« trpijo bolj.
Opozorila sva na nezadostnost inšpekcijskih nadzorov. Izkušnje zadnjih let so namreč pokazale, da tudi zavetišča za domače živali ne delujejo vsa pravilno in v dobrobit svojih varovancev. Še posebej pa so nadzori potrebni v industrijskih obratih, kjer se srečujejo z živalmi, in živinorejskih gospodarstvih, o čemer pričajo tudi primeri iz preteklega leta (Košaki, Ljutomerčan).
Predsednik našega društva je gospe Urški Klakočar Zupančič izročil izvod naše revije s prispevkom dr. Cirile Toplak na temo poskusov na živalih in poudaril, da je nujno izboljšati položaj živali, ki jih vzrejajo v laboratorijih. Predsednica se je z njim odločno strinjala.
V nadaljevanju je opozoril na nepravilne prehranske smernice za šole in vrtce. Soglasno sva podprla načrt predsednice DZ o vzpostavitvi instituta varuha pravic živali v Sloveniji. V našem društvu ta institut sicer že obstaja na neformalni ravni, vendar brez javnih pooblastil.
Kot rečeno, je bilo omenjeno srečanje del širših priprav na večji posvet na temo varstva in zaščite živali, ki bo sklican januarja 2023.
Na njem bomo poudarili nezadostno zakonsko zaščito na ravni Zakona o zaščiti živali, ki brez utemeljitve razlikuje med posameznimi živalskimi vrstami glede stopnje zaščite.
Opozorili bomo, da nevretenčarji niso vključeni v zaščito, ki jo nudi Zakon o zaščiti živali. Definicija čutečega bitja po zakonu vključuje le vretenčarje, kar je nerazumno in presenetljivo, saj je bilo že s Cambriško deklaracijo vzpostavljeno, da so tudi nevretenčarji (raki, hobotnice) čuteča bitja.
Izpostavili bomo trpljenje, ki ga rejne živali doživljajo med prevozi na tovornjakih, ki vozijo tudi po Sloveniji, in ladjah, ki plujejo iz Luke Koper. Žalostno dejstvo je, da kljub očitnemu in večkrat tudi javno evidentiranemu nespoštovanju predpisov med prevozi živali, ki so že tako nezadostni, ni reakcij, ni kazni, ni posledic za kršitelje - živali pa trpijo, navadno na poti v smrt.
Nujna bi bila tudi ustanovitev zavetišča za rejne živali, saj je tako protiustavno kot nezakonito, da se v inšpekcijskih primerih odvzete rejne živali pošlje iz grozljivega življenja, ki ga nihče ni preprečil, naravnost v smrt, ker država ni sposobna zagotoviti primernega zavetišča. Ustava namreč prepoveduje mučenje živali, kar je po Zakonu o zaščiti živali tudi nepotrebna usmrtitev živali. Stvarnopravni zakonik opredeljuje žival kot čuteče bitje, Zakon o zaščiti živali pa zagotavlja dobrobit živali - ki pa je v primeru rejnih živali pogosto spregledana.
Želimo si, da bi januarski posvet na temo varstva in zaščite živali čim bolj odmeval v javnosti in prispeval k njenemu ozaveščanju. Kot je zapisalo pred leti Ustavno sodišče RS, je v sodobni družbi skrb za dobrobit živali in narave del morale. Napovedani posvet na začetku novega leta bo moralno dejanje in korak, upajmo, da čim večji, proti dobremu življenju živali (in ljudi).
Besedilo: Metka Pekle
Revija Osvoboditev živali, letnik 20, št. 44, str. 42-43.