Knjiga Celota, ponovni premislek o znanosti o prehrani dr. T. Colina Campbella, je obvezno čtivo za vsakogar, ki ga zanima resnica o zdravju. Izdana je bila leta 2013, pri nas pa je v prevodu Boštjana Grošlja izšla pri založbi Sitis Maribor leta 2014. Kdor bo knjigo prebral, bo razumel, zakaj je resnica o (ne)zdravi prehrani še vedno tako malo znana.
Če bi javnost izvedela resnico o znanstvenih dognanjih v zvezi s hrano, bi bila družba bolj zdrava, obenem pa bi bilo na svetu manj trpljenja živali.
Dr. T. Colin Campbell je vodilni ameriški nutricionist, ki že več kot 50 let raziskuje učinke prehrane na zdravje ljudi in je ena največjih znanstvenih avtoritet na svetu. Nihče ni imel vpliva na njegove raziskave: ne industrija, ne oblast in ne lastne finančne koristi. Njegovo temeljno vodilo je iskanje resnice.
Čeprav je dr. T. Colin Campbell avtor več kot 350 strokovnih in znanstveno-raziskovalnih člankov, je pri nas najbolj znan po knjigi Kitajska študija, ki jo je leta 2005 izdal skupaj s svojim sinom Thomasom Campbellom II., dr. med. Medtem, ko se je v KITAJSKI ŠTUDIJI osredotočil na dokaze, ki govorijo o tem, da je prehrana s celovito rastlinsko hrano najbolj zdrava za ljudi, pa se v knjigi CELOTA osredotoča na razloge, zakaj je te dokaze tako težko obelodaniti.
Dr. T. Colin Campbell je danes upokojeni zaslužni profesor za nutricionistično biokemijo na univerzi Cornell. 20 let je bil član strokovnih odborov, ki so vrednotili in oblikovali nacionalne in mednarodne politike o hrani in zdravju ter določali, katere raziskovalne ideje bi bilo treba financirati. Ker so bili njegovi pogledi pogosto v manjšini in niso imeli vpliva na politiko, kot bi si on želel, je zapustil akademsko sfero in začel pisati »popularne« knjige. Sam meni, da resnica pripada vsem in da jo on kot dolgoletni raziskovalec vpliva hrane na zdravje dolguje javnosti.
POMEN PREHRANE
Hrana je tako temeljna za naše preživetje kot kisik. Medtem ko dihamo isti zrak, pa imamo pri hrani veliko izbir. Te izbire določajo ne le način našega prehranjevanja, ampak tudi način uporabe naše kmetijske zemlje, kaj subvencionira naša vlada, kaj učimo naše otroke in kakšno družbo ustvarjamo. Pol stoletja raziskovanja dr. Campbella in številnih drugih znanstvenikov je pokazalo naslednje:
- Hrana, ki jo uživamo vsak dan, veliko bolj določa naše zdravje kot naša DNK ali večina umazanih kemikalij, ki so v našem okolju.
- Hrana, ki jo uživamo, nas lahko pozdravi hitreje in temeljiteje kot večina dragih predpisanih zdravil ter bolj učinkovito kot najbolj skrajni kirurški posegi, pri čemer ima samo pozitivne stranske učinke.
- S svojo izbiro hrane lahko preprečimo raka, bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, kap, degeneracijo rumene pege, migrene, artritis – če omenimo samo nekaj bolezni. Ustrezna prehrana lahko tudi izboljša vsa bolezenska stanja. - Skratka: Če želimo izboljšati svoje zdravje, spremenimo način hranjenja!
IDEALNA ČLOVEŠKA PREHRANA
Dr. T. Colin Campbell pravi: »Idealna človeška prehrana je videti takole: uživajte rastlinsko hrano v oblikah, ki so čim bližje njenemu naravnemu stanju (»celovito« hrano). Jejte različno zelenjavo, sadje, surove oreščke in semena, fižol in druge stročnice ter polno zrnje. Izogibajte se močno predelani hrani in izdelkom živalskega izvora. Ne dodajajte soli, olja in sladkorja. Stremite k prejemanju 80 odstotkov vaših kalorij iz ogljikovih hidratov, 10 odstotkov iz maščob in 10 odstotkov iz beljakovin.«
Dr. Campbell tako hrano imenuje »prehrana z rastlinsko celovito hrano«. Zagotovo to ni hrana vegetarijancev, ki še vedno uživajo mlečne izdelke, jajca, preveč olja, rafinirane ogljikove hidrate in predelano hrano.
Ker vegani izločimo vso hrano živalskega izvora, bi lahko rekli, da je to veganska hrana ob predpostavki, da ne uživamo dodatne maščobe (vključno z olji za kuhanje), rafiniranih ogljikovih hidratov (sladkor in rafinirano moko), soli in predelane hrane.
KAKŠNE UČINKE NA ZDRAVJE IMA PREHRANA Z RASTLINSKO CELOVITO HRANO?
Dr. T. Colin Campbell razkriva seznam znanstveno dokazanih učinkov take hrane. - Preprečuje 95 odstotkov vseh rakavih obolenj, vključno s tistimi, ki jih povzročajo strupene snovi iz okolja. (Dr. Campbell je npr. v raziskavah dokazal, da kazein, ki predstavlja 87 % beljakovin kravjega mleka, spodbuja raka na vseh stopnjah.) - Preprečuje skoraj vse srčne napade in kapi ter omogoča izboljšanje hudih bolezni srca in ožilja. - Diabetes tipa 2 preprečuje in izboljšuje tako hitro in temeljito, da je po treh dneh njenega uživanja za uporabnike nevarno še naprej jemati inzulin.
KAKŠNE STRANSKE UČINKE IMA PREHRANA Z RASTLINSKO CELOVITO HRANO?
- Na zdrav in lahkoten način nas pripelje do idealne teže.
- Odpravi večino migren, aken, prehladov in grip, kroničnih bolečin in črevesnih težav.
- Izboljša sluh in vid ter izboljša naše zdravje v vseh pogledih.
- Ima tudi številne stranske učinke na okolje:
- Upočasnjuje in verjetno obrača trend globalnega segrevanja.
- Zmanjšuje onesnaženost podtalnice.
- Izsekavanje gozda ni več potrebno.
- Zapira industrijske farme.
- Zmanjšuje podhranjenost in preseljevanje najrevnejših prebivalcev sveta.
Resnično si je težko zamisliti kaj bolj zdravega in kaj bolj učinkovitega v zvezi z največjimi zdravstvenimi problemi naše družbe. Ker pa prehrana z rastlinsko celovito hrano ni tableta, je ne zagovarja nobena tržna sila, nobena kampanja množičnih medijev, zanjo ne velja nobeno zavarovalno kritje. Ker ni tableta in ker nihče ne ugotovi, kako bi z njo obogatel, ko bi ljudem pokazal, kako naj jo uživajo, resnico zametujejo s polresnicami, nepreverjenimi trditvami in odkritimi lažmi. Doslej smo priče usklajenemu prizadevanju mnogih močnih interesov za ignoriranje, diskreditiranje in skrivanje te resnice.
REDUKCIONISTIČNE IN HOLISTIČNE RAZISKAVE
Dr. T. Colin Campbell je sodobno znanstveno raziskovanje primerjal s staro zgodbo, ko šest slepih mož zaprosijo, naj opišejo slona. Vsakdo tipa drug del telesa: nogo, okel, trobec, rep, uho in trebuh. V skladu s predvidevanji podajo zelo različno oceno: steber, cev, drevesna veja, vrv, pahljača in stena, nihče pa ne prepozna slona. Namesto slepih mož si zamislimo več deset tisoč raziskovalcev. Raziskovalec redukcionist je prepričan, da lahko razume vse na svetu, če razume vse sestavne dele. Raziskovanje posameznih delov samo po sebi ni nič slabega, problem pa nastane takrat, ko posamezne zorne kote zmotno vidimo kot celotno resnico. Holist na drugi strani pa je prepričan, da je celota lahko večja od vsote njenih sestavnih delov. Holi¬zem ne nasprotuje redukcionizmu, ampak ga vsebuje, tako kot vsaka celota vsebuje svoje dele. Ko se ozremo na naš sedanji pristop k razumevanju znanosti, se zdi, da je redukcionizem zmagal – vendar na škodo celostnega razumevanja sveta.
REDUKCIONISTIČNA ZNANOST O PREHRANI
Ko govorimo o hrani, jo preučujemo, prodajamo in uživamo, smo pozorni na določena hranila in njihove količine. Osredotočamo se na vitamine, minerale, maščobne kisline itd., najbolj pa smo obsedeni s kalorijami. Vendar pa s hrano, ki jo uživamo, ne nadziramo svoje prehrane v celoti. Pri tem ima glavno besedo naše telo, ki odloči, katera hranila bo uporabilo in katera zavrglo nepresnovljena. Zaradi redukcionističnega pogleda na prehrano prihaja do napak iz vsaj treh razlogov:
- Delež hranila, ki ga telo prebavi, absorbira in posreduje različnim tkivom in celicam v teh tkivih, je pretežno odvisen od potrebe telesa po tem hranilu v tistem trenutku.
- Vsebnost hranil v hrani, ki jo uživamo, se spreminja. Npr. znano je, da vsebnost betakarotena v različnih vzorcih istovrstne hrane variira tri do 19-kratno, lahko pa tudi 40-krat in več, kot so ugotovili pri breskvah. V vsaki roki držimo breskev, pri čemer tista v desni vsebuje 40-krat več betakarotena kot tista v levi, odvisno od letnega časa, prsti, hranjenja, predelave in celo izvirne lokacije sadeža na drevesu.
- Poleg tega lahko hranila spreminjajo aktivnosti eno drugemu. Npr. kalcij zmanjša biodostopnost železa za 400 odstotkov, medtem ko karotenoidi (npr. betakaroten) povečajo absorpcijo železa za 300 odstotkov. Mineral magnezij vpliva na učinke železa, mangana, vitamina E, kalija, kalcija, fosforja in natrija, preko njih pa na aktivnosti na stotine encimov, ki jih obdelujejo. Celo zelo sorodne ke¬mikalije iz istega kemijskega razreda lahko močno vplivajo druga na drugo. Glede na to lahko zaključimo, da je naše telo narejeno za uživanje celovite hrane, zato lahko upravlja s kombinacijami in interakcijami hranil, ki jih vsebuje tovrstna hrana.
HOLISTIČNI PRISTOPI PRI RAZISKOVANJU PREHRANE
Za znanstvenike štejejo samo dokazi, ki jih pri holističnem pristopu raziskovanja pridobimo na različne načine:
- Ekološko ali opazovalno raziskovanje različnih ljudstev – primerjamo že obstoječe populacije ter odkrivamo, kaj jedo in kako zdrave so. Projekt dr. T. Colina Campbella na Kitajskem je bil prav takšna študija. Uporaba podeželskega prebivalstva Kitajske je omogočila preučitev dovolj velikega števila različnih dejavnikov življenjskega sloga ter zdravstvenih stanj, da so dobili veliko sliko. Z uporabo različnih vrst dokaznega gradiva so ugotovili, da večje kot je bilo uživanje živalskih izdelkov v različnih regijah Kitajske, višja sta bili pojavnost in umrljivost zaradi množice bolezni, vključno z različnimi vrstami raka, boleznimi srca in ožilja, kapjo in mnogimi drugimi.
- Biomimikija – je pogled k našim najbližjim živalskim sorodnikom – gorilam in šimpanzom ter ugotavljanje, s čim se prehranjujejo. Prehrana primatov se v zadnjih več deset tisočih letih ni veliko spremenila, če izvzamemo ljudi. Opažanje, na primer, da imajo šimpanzi in gorile, ki uživajo rastlinsko celovito hrano, močne kosti in mišice, spodbija pojmovanje, da ljudje potrebujemo veliko živalskih beljakovin za rast in ohranjanje mišične mase. Opazovanje nam podobnih živali nam lahko prinese boljši vpogled v prehrano, kot pa opazovanje človeških prehranjevalnih navad, na katere vplivajo človeške tehnologije, od poljedelstva do hlajenja in predelave, da ne omenjamo učinkov reklam, vladne propagande in različnih kulturnih vplivov.
- Evolucijska biologija – primerja našo fiziologijo in ugotavlja, kaj je naše telo skozi evolucijo razvilo v zvezi s hranjenjem in prebavo. Primerjamo npr. dolžino prebavnih sistemov, število in obliko zob, pokončno držo, obliko čeljusti in pH želodca. Če te elemente primerjamo z rastlinojedci in mesojedci, ugotovimo, da smo podobni rastlinojedcem ter da z mesojedci nimamo veliko skupnega.
POTUHNJENA MOČ - DENAR, OGLASI IN DONACIJE
Zakaj ne izvemo resnice o hrani, ki nam prinaša zdravje? Tej temi je dr. Campbell posvetil tretji del knjige.
Resnice ne izvemo zato, ker te zdravstvene informacije nadzorujejo interesi, ki se ne ujemajo z javnim dobrim. Industriji je veliko bolj mar njen dobiček kot pa naše zdravje.
Dr. Campbell v knjigi podrobno predstavlja, kako posamezne skupine uveljavljajo ta nadzor, npr. farmacevtska, medicinska in prehrambna industrija. Obenem se te industrije čutijo močno ogrožene zaradi možnosti množičnega sprejetja rastlinske prehrane. Njihovo vplivanje dr. Campbell imenuje potuhnjena moč.
Nihče ne pokliče znanstvenikov, novinarjev in politikov in jim grozi, nihče jih ne izsiljuje ali podkupuje, da naredijo nekaj, kar niso hoteli. A znanstveniki vedo, od kod dobijo sredstva in donosne pogodbe za raziskovanje, če te privedejo do naslednje tablete, dopolnila, »super hrane« ali nekega zdravljenja. Mediji so kaznovani z umikom oglaševanja, če nenaklonjeno poročajo o produktih oglaševalcev.
Novinarji vedo, da so njihove plače odvisne od tega prihodka.
Politike, ki sestavljajo predpise in sprejmejo zakonodajo, naklonjeno določenim industrijam, te industrije nagradijo z donacijami za njihovo predvolilno kampanjo. Nikjer v tem procesu ne vidimo nasilja ali groženj. Toda vedenje, ki podpira trenutno stanje, je s strani te industrije nagrajeno, vedenje, ki tega ne podpira, pa kaznovano z umikom dotacij.
Omenjeni korenčki in palice so tihi, redko deležni pozornosti in nikoli o njih nihče ne razpravlja. Na ta način se lahko sistem, v katerem maloštevilni nenehno povečujejo dobičke na račun zdravja večine, nadaljuje.
Žalostno je, da so pod vplivom te potuhnjene moči tudi organizacije, ki jim zaupamo, kot je npr. Ameriško združenje proti raku (American Cancer Society – ACS) ter strokovne organizacije, npr. Akademija za prehrano in dietetiko (Academy of Nutrition and Dietetics – AND). Zaradi nagrad in kazni, ki jih uporablja ta potuhnjena moč, se ljudje obnašajo, kot se drugače ne bi in ohranjajo sedanji sistem.
Bolj kot rastejo dobički industrije, več denarja je na voljo za nagraditev še več zaželenega vedenja. Končni učinek tega zahrbtnega vpliva industrije na ustanove, ki nam domnevno pomagajo k boljšemu zdravju, je, da se je večina ljudi popolnoma odrekla odgovornosti za lastno zdravje.
Neprofitne organizacije so nas prepričale, da verjamemo, da nimamo veliko vpliva na naše zdravje, da je vse, kar lahko storimo, da darujemo denar, hodimo, tečemo ter nosimo rožnate in rumene trakove, da na ta zmoten način prispevamo, da se bo svet znebil naših bolezenskih nadlog.
Čeprav dr. Campbell opisuje ameriške razmere, v njih prepoznamo tudi razmere v Sloveniji in verjetno še marsikje. Knjigo zaključi z besedami:
»Nastopil je čas, da začnemo z resnično revolucijo – takšno, ki se prične z izpodbijanjem naših osebnih prepričanj in spreminjanjem naše prehrane ter konča s preobrazbo naše družbe kot celote.«
Predstavili smo vam samo delček izjemne knjige, ki vam jo zelo priporočamo v branje.
Pripravila: Vilma Vrtačnik Merčun
Literatura: Dr. T. Colin Campbell in dr. Howard Jacobson: Celota, Ponovni premislek o znanosti o prehrani, Maribor, založba Sitis, 2014.