S tem, ko zastrupljamo naravo z agrokemijo in ostalimi strupi, ko zaradi pohlepa uničujemo življenjske prostore za živali in rastline ter zmanjšujemo biotsko raznovrstnost, umetno oplojujemo, ubijamo in jemo živali ter jih izkoriščamo v razne namene, npr. za poskuse za kozmetiko in cepiva, ogrožamo sami sebe.

 

Odločilna pri regulaciji povzročiteljev bolezni je BIOTSKA RAZNOVRSTNOST. Medtem ko so v nedotaknjenem ekosistemu vse ekološke niše napolnjene, nastane skozi uničenje narave prosti prostor, ki ga lahko napolnijo le vrste, ki so zelo prilagodljive, tako imenovani GENERALISTI. Specializirane vrste v tem območju pa izumrejo, pravi Sandra Junglen z „Institut für Virologie der Berliner Charité“. „Pri tem je usodno, da se s prilagodljivimi generalisti močno razširijo tudi povzročitelji bolezni, ki so ravno tako prilagodljivi,“ pravi Junglenova. Ker uničujemo živalske habitate, se lahko živali približajo človeku, kar pospešuje preskakovanje patogenov.

Raznolikost divjih živali je v Jugovzhodni Aziji velika. Tudi tam človek vedno močneje prodira v naravo in uničuje njihov življenjski prostor. Tako je na tem območju v preteklih 40 letih izginilo 30 odstotkov prvotnih gozdov, na njihovem mestu pa so se razširili naselja, plantaže in polja.

 

ŽIVALI NAJDEJO V MESTIH NOV ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Kot že rečeno, z naravnimi površinami izginja tudi veliko vrst živali in rastlin. Toda nekatere živali velikokrat poiščejo svoj nov življenjski prostor v bližini mest. To velja predvsem za netopirje in leteče pse (vrsta netopirjev). Ti najdejo pribežališče v hlevih, shrambah ali za pročelji, se prehranjujejo v nasadih sadja in lovijo žuželke v lučeh mest. Pomaknejo se torej bližje človeku, zaradi česar grozijo nove zoonoze.

 

POVZROČITELJI BOLEZNI

Povzročitelji bolezni pa so ostali in se sčasoma naučili preskakovati z živali na človeka ter s človeka na človeka. Ameriški biologi v strokovni reviji „Proceedings of the National Academy of Sciences“ pravijo, da masovna sečnja gozdov ob Amazonki povečuje prenos MALARIJE preko komarjev. „V Brazilijo je ponovni pojav malarije prišel s hitrim krčenjem gozdov in izgradnjo naselij v zadnjih desetletjih,“ razlaga študija. Za deset odstotkov višja stopnja sečnje vodi k 3,3 odstotka višji okuženosti. Zaradi tega lahko ob Amazonki zboli nekaj deset tisoč ljudi več. Na robovih posekanih gozdov namreč najdejo komarji idealne pogoje za leganje jajčec. Tako je nemška zvezna ministrica za okolje Svenja Schulze (SPD) pozvala k večjemu varovanju okolja in vrst, da bi se preprečile nadaljnje pandemije. Prvi nujni ukrep je ta, da je treba prekiniti trgovanje z divjimi živalmi, kajti tam vladajo zelo slabi pogoji za živali, a zelo dobri za prenos virusov, piše nemški časopis FOKUS (z dne: 7. 4. 2020).

 

ZLORABA ŽIVALI NA PODROČJU FARMACEVTSKE INDUSTRIJE

Vse nas, posebej pa ljubitelje in zaščitnike živali, bi morala skrbeti tudi zloraba živali na področju farmacevtske industrije. To pa ne pomeni le okrutnih poskusov, s katerimi na živalih poleg kozmetičnih izdelkov preizkušajo tudi nova zdravila in cepiva. Gre tudi za same sestavine teh farmacevtskih izdelkov. Nekateri strokovnjaki, med njimi je tudi dr. Judy Mikovits, ki ima doktorat iz biokemije in molekularne biologije, trdijo, da cepiva vsebujejo živalske snovi, kot so celice iz ledvic opic, psov, mačk.

Kdor si prizadeva živeti vegetarijansko ali vegansko, bi vsekakor moral zavzeti kritično stališče tudi na tem področju zlorabe živali. Iz tega vidika je zato zelo pomembno, da bi bila vsa zdravila in cepiva opremljena z jasno in točno deklaracijo o vseh uporabljenih sestavinah, podobno kot prehrambni artikli.

 

ALI JE RES MOŽNO, DA TRPLJENJE ENEGA ŽIVEGA BITJA PRINESE OZDRAVITEV DRUGEGA?

Marsikdo, ki je sicer proti mučenju živali, pa bo v primerih, ko se preizkuša na živalih farmacevtski izdelek, ki bo pomagal ljudem, morda le skomignil z rameni, češ, da ima zdravje ljudi prednost pred dobrobitjo živali. Tudi na tem mestu naj bi se etični vegani vprašali: ali je res možno, da trpljenje enega živega bitja prinese ozdravitev drugega?

 

Povzetek iz časopisa Fokus ter iz intervjuja FRAMINGTHEWORLD.COM z dr. Judy Mikovits.

VIRI

vir1

vir2

Mikovits J., Heckenlively K. (2020). Plague of Corruption: Restoring Faith in the Promise of Science (Children’s Health Defense), Skyhorse.

 

Besedilo: Stanko Valpatič

Revija Osvoboditev živali, letnik 17, št. 39, str. 5-7.