NOVI PODATKI IZ ITALIJE
Znanstveni podatki iz Italije dokazujejo, da je povečanje populacije divjih prašičev in s tem povečanje škode v kmetijstvu in zaradi prometnih nesreč neposredna posledica lovskega pritiska na to vrsto. Andrea Mazzatenta z univerze v Teramu v svojem poročilu dokazuje, da povečanje populacije divjih prašičev povzročajo lovci.
Na predavanju v Vastu z naslovom "Biološki razlogi za širjenje divjih prašičev in s tem povezane pravne težave" je prof. Andrea Mazzatenta, strokovnjak za feromone, predstavil rezultate raziskav: s podatki in grafikami je dokazal, da je glavni vzrok za povečano razmnoževanje in širjenje divjega prašiča v Abruzzu povečanje lova na te živali v zadnjih desetletjih. Tudi v Toskani se je število divjih prašičev zaradi intenzivnega lova podvojilo in je zdaj preseglo mejo 200.000.
Kot pojasnjuje prof. Mazzatenta, so črede divjih prašičev Leitbach dominantne. Leitbachi tvorijo feromone (hormonom podobne dišave kot posredniške snovi za prenos informacij). Z emisijo feromonov se zavira plodnost drugih samic nižjega ranga, pri čemer se čreda Leitbachov edina razmnožuje. Ker lovci med lovom sestrelijo Leitbache, črede razpadejo. To takoj sproži pojanje pri drugih samicah nižjega ranga, kar pomeni, da se v istem letu večkrat razmnožujejo in nato tvorijo nove črede. Na ta način se število divjih prašičev iz leta v leto povečuje.
Čeprav zveni paradoksno, drži: čim več je lova na divje svinje, tem bolj se te množijo. Na to povezavo opozarjajo mnogi znanstveniki.
DOLGOROČNA ŠTUDIJA IZ FRANCIJE: VEČ LOVA VODI K POVEČANEMU RAZMNOŽEVANJU DIVJIH PRAŠIČEV
Dolgoročna francoska študija je že pred desetimi leti prišla do rezultata: intenzivni lov vodi do bistveno večjega razmnoževanja in spodbuja plodnost. Znanstveniki v skupini Sabrine Servanty so v časovnem obdobju 22 let primerjali razmnoževanje divjega prašiča v gozdnem območju v departmaju Haute Marne, v katerem je zelo intenziven lov na divje prašiče, z loviščem v področju Pirenejev, kjer je lova veliko manj.
Rezultat: v območjih, kjer je pritisk lova intenziven, je rodnost divjega prašiča bistveno višja kot v območjih, kjer se zelo malo lovi.
Nadalje pri intenzivnem lovu nastopi spolna zrelost občutno bolj zgodaj – pred koncem prvega leta, tako da so že mladičke breje. Tudi povprečna teža prvorodnih divjih prašičev je pri intenzivnem lovu manjša.
V območjih, kjer je manj lovcev na delu, je razmnoževanje divjih prašičev znatno manjše, spolna zrelost samic nastopi kasneje in pri večji povprečni teži.
Prevod: Blanka Prezelj
Vir: Freiheit für Tiere
Revija Osvoboditev živali, letnik 19, številka 42, str. 56-57.