Uradni status rjavega medveda v Sloveniji bi lahko bil zgled drugim državam in bi nedvomno prispeval k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije, saj je popolnoma v skladu s sodobnimi spoznanji, strokovnimi, varstvenimi načeli in izhodišči ter evropsko zakonodajo. Žal zaradi pritiska rejcev in lovcev Slovenija vsako leto dovoli kvotni odstrel medvedov, ki v zadnjih letih presega število 200 osebkov.
Letos je številka medvedov za odstrel nekoliko nižja. Kljub temu da število medvedov v Sloveniji zaradi še trajajočega uradnega monitoringa še ni znano, je Ministrstvo za naravne vire in prostor odredilo odstrel 176 medvedov. Dovoljenje so v javnosti pojasnili z izjavo, da gre za kontroliran ukrep, ki preprečuje trofejni lov, medtem ko se na spletni strani Book your hunt že od začetka marca 2024 prodaja TROFEJNI LOV NA SLOVENSKEGA MEDVEDA po ceni 3.500 EUR. Pomembno je opozoriti, da do sedaj ŠE NI BILA IZVEDENA ANALIZA UČINKOV KVOTNEA ODSTRELA na zmanjšanje populacije medvedov. Praksa kvotnega odstrela, ki se izvaja vsako leto, zajame velik del populacije in ne naslavlja dolgoročnih izzivov ohranjanja te vrste. Namesto tega potrebujemo TRAJNOSTNE REŠITVE, ki bodo omogočile uravnavanje populacije brez kvotnega odstrela ali turističnega lova. (Book your hunt: povezava)
Glede izdajanja dovoljenj za kvotni odstrel medvedov Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) pojasnjuje, da z izdajo dovoljenja sledi cilju preprečitve resne škode in zagotavljanju zdravja in varnosti ljudi, ki bo doseženo, ko se bo številčnost približala številki 800 medvedov. Svojih ciljev ne podkrepi z argumenti, ker ti ne obstajajo. Zavod za gozdove in lovska zveza se izgovarjata na strah ljudi pred medvedom, družbeno nesprejemljivost medvedov, predvidevanja o napadih na človeka in na škodo, ki jo medved povzroči nad človekovim premoženjem.
Lansko leto je vlada dovolila največji odstrel do sedaj, kar 230 medvedov - od tega 70 % mladičev do dveh ali treh let starosti. Dovoljenje za odstrel 230 medvedov je bilo izdano elektronsko, kar pomeni, da so lahko upravljavci lovišč pričeli s pobijanjem medvedov takoj po potrditvi prejema elektronskega sporočila. S telefonskimi klici je nato Zavod za gozdove (ZGS) spreminjal število odstrela medvedov po lovnih bazenih glede na želje lovskih družin.
NAPADI MEDVEDA NA ČLOVEKA
Medved ni plenilec človeka. Velikost in fizična moč medvedov sta pogosto osnova za strah in predvidevanje, da so medvedi nevarne živali, ki ogrožajo, poškodujejo ali ubijejo ljudi. A to ni res. Ko medved zazna človeka, takoj zapusti območje, v večini primerov še preden človek sploh zazna njegovo prisotnost. V Sloveniji se po statističnih podatkih na leto zgodita v povprečju od nič do dva napada na človeka. V vseh primerih je bil človek (najpogosteje lovec) vsiljivec v njihovem habitatu.
Za napad na človeka velja, če pride do fizičnega stika med medvedom in človekom, ne pa, če medved izvaja lažni napad, kar pogosto store medvedke v obrambo mladičev. Namen lažnega napada je prestrašiti in pregnati vsiljivca. Medved pri lažnem napadu stoji na zadnjih nogah in kaže znake agresije, vendar do fizičnega stika ne pride.
Največ je v Sloveniji prijav državljanov samo zato, ker so medveda opazili. Poročila o opažanjih medvedov pa so predvsem posledica negativnega medijskega poročanja o nevarnosti medvedov. Ko so bili v preteklih letih podani predlogi za uvedbo kvotnega lova na medvede, je Zavod za gozdove dobro ocenil delo svoje INTERVENCIJSKE SKUPINE. Pogosto ni bilo potrebno drugega, kot da je intervencijska skupina s svojo navzočnostjo pomirila občane in jim svetovala. Še leta 2021 so na ZGS zapisali: »V večini primerov (67 %) je bilo ukrepanje članov intervencijske skupine omejeno na telefonski razgovor. Med pogostejšimi ukrepi je še odhod na mesto in razgovor s prizadetim (12 %) ter odhod na mesto in plašenje živali (9 %) ...«
Sredi poletja 2021 je bila intervencijska skupina razpuščena s strani Ministrstva za okolje in prostor, s čimer so odstreli medvedov postali manj pregledni in so bili preneseni izključno na lovce.
POVEČEVANJE ŠTEVILČNOSTI MEDVEDA IN ZGOŠČEVANJE POPULACIJE
V dovoljenjih za kvotni odstrel medvedov Ministrstvo za naravne vire še nikoli ni pojasnilo, zakaj bi bilo število 800 medvedov v Sloveniji pravo število, čeprav je bilo število 800 že prej previsoko in je nekdanja ministrica za kmetijstvo, gospa Pivec, predlagala zmanjšanje populacije pod 500 osebkov.
Povečanje števila medvedov in gostota populacije na določenih območjih sta POSLEDICA KRMLJENJA RJAVEGA MEDVEDA, saj to neposredno vpliva na bolj ugodne pogoje za njegovo razmnoževanje. Glavni dejavnik povečanja populacije je količina hrane in/ali plena, kar vpliva na plodnost in preživetje. Iz Strategije upravljanja rjavega medveda do leta 2028 izhaja, da medvedi v Republiki Sloveniji do 30 % hrane dobijo na krmiščih, pozimi pa kar 100 %.
Zavod za gozdove (ZGS) in Zavod za varstvo narave Republike Slovenije (ZRSVN) sta v preteklih letih zatrjevala, da je potrebno zmanjšati krmljenje medvedov. Zdaj, ko Ministrstvo za naravne vire trdi, da je kvotni lov potreben zaradi prevelikega števila medvedov, pa sta ZGS in ZRSVN spremenila mnenje glede hranjenja in zatrjujeta, da krmljenje nikakor ne vpliva na povečanje populacije. Neverjetno, kako so lovci medvede pred našimi očmi spremenili v rejne živali.
Leta 2018 je Upravno sodišče zapisalo: »Pri strogo zaščitenih živalskih vrstah se številčnost ne sme uravnavati z uvajanjem lova na podlagi prirasta, temveč je potrebno to urediti z zmanjševanjem krmišč …«. Upravno sodišče si je nato leta 2022 in še enkrat leta 2023 premislilo ter dovolilo kvotni odstrel medvedov, ne da bi se upoštevalo krmljenje. Tako se v Sloveniji medvede še vedno načrtno krmi ter dovoli kvotno odstreljevati za trofeje in prodajo mesa, zato je DVOM V PREVLADO KORISTI OKOLJA PRED INTERESI DOBIČKA in zadovoljitve človekovih osebnih vzgibov (šport, trofejni lov) pri kvotnem odstrelu medvedov neizogiben.
Največ medvedov odstrelijo v njihovem osrednjem, nekaj tudi v robnem življenjskem območju – območju, ki meji na pašnike. To pomeni PREGANJANJE IN POBIJANJE MEDVEDA TAM, KJER JE DOMA in kjer redko (ali sploh ne) prihaja v stik s človekom. V bližino naselij medveda privablja intenzivno krmljenje, ki ga izvajajo lovci, ki medveda navajajo na lahko dostopno hrano, da bi ga lažje uplenili. Dopolnilno krmljenje je eden od razlogov za višjo stopnjo rasti populacije medvedov v Sloveniji. Krmišča še danes niso zmanjšana ali ukinjena.
ŠKODA, KI JO MEDVED POVZROČI NA ČLOVEKOVEM PREMOŽENJU
Projekt DinAlpBear, ki je bil financiran iz javnih sredstev, je pokazal, da LOV NI REŠITEV ZA ZMANJŠANJE ŠKOD, povzročenih s strani medveda. Projektna skupina je ugotovila, da večje število medvedov ne vpliva na večanje števila škod.
Ekspertiza, na katero se sklicujejo dovoljenja za kvotni odstrel medvedov, neprimerno prikazuje podatke o povečanju števila konfliktov. V ekspertizi se namreč primerjajo podatki pred l. 2019, ko se škode niso ponderirale, s podatki po l. 2019, ko je bila uporabljena metoda ponderiranja škod. Iz ekspertize lahko sklepamo, da so NOVO METODO PONDERIRANJA ŠKOD uvedli zato, ker se število konfliktov dejansko ne povečuje in statistika ne bi upravičevala lova. Zato so opažanja medveda začeli šteti med konflikte in ponderiranje prilagodili svojemu cilju.
Največji delež dogodkov, ki jih ZGS prišteva med konflikte z medvedi, predstavlja samo pojavljanje medveda v bližini naselij, torej OPAŽANJE MEDVEDA. Kje je tu konflikt s človekom? Nikjer ni utemeljeno, zakaj bi opažanja medvedov šteli med konflikte z medvedom. Največ škodnih dogodkov s strani medvedov je prijavljenih za poškodovanje NEUSTREZNO ZAVAROVANIH ČEBELJNJAKOV IN BAL SENA. Država ni omogočila 100-% financiranja preventivnih zaščitnih ukrepov in 100-% izplačila škod za pripravo in ukrepe sobivanja, da bi se kmetje lažje in hitreje prilagodili. To omogoča Evropska komisija že od leta 2018 in bi bila velika naložba v pomoč ljudem pri prilagajanju na nove okoliščine. 80-% sofinanciranje, ki ga je država omogočila, koristi zanemarljivo število rejcev.
TROFEJE, LOVSKI TURIZEM, PRODAJA MESA
Na državni ravni predpisane visoke kvote odstrela zavarovanih živalskih vrst so namenjene ustvarjanju ekonomske dejavnosti lovskega turizma preko prodaje lovskih dovolilnic tujim državljanom, ki so na svojih območjih medvede že iztrebili. Za odstrel medveda ‘LOVSKI TURISTI’ v povprečju plačajo okoli 1.000 evrov, za ‘trofejne’ primerke pa lahko tudi do 10.000 evrov. Po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije predstavlja lovski turizem »dodaten zaslužek lovskim družinam«.
Povprečna starost pobitih medvedov znaša manj kot tri leta, medvedji mladiči pa živijo z materjo dve leti. Medvedov kožuh je zaželena trofeja, njegove tace so draga delikatesa, medvedje meso je najdražja ‘divjačina’, posebej meso mladih medvedov. Slovenija medvedje meso med drugim izvaža tudi v Ukrajino in Švico ter slovenski turizem promovira s ponudbo medvedjih kulinaričnih specialitet.
DRUŽBENA SPREJEMLJIVOST MEDVEDA V SLOVENIJI
PETICIJA proti interventnemu odstrelu medveda in volka iz leta 2019 je v dveh dneh dosegla več kot 14.600 podpisov in je še najbolj popoln pokazatelj odziva splošne javnosti. Peticija, ki se sklicuje na javno mnenje in družbeno sprejemljivost, kljub temu ni bila nikoli upoštevana v izvedbi dovoljenj za kvotni odstrel medvedov.
UPRAVLJANJE Z OGROŽENO VRSTO RJAVI MEDVED
Rjavi medved je mednarodno opredeljen kot PRIZADETA VRSTA, kar pomeni, da mu grozi izumrtje, če se bodo dejavniki ogrožanja nadaljevali. Najbolj ga ogrožajo uničevanje in krčenje življenjskega prostora, prekinjanje selitvenih koridorjev in onemogočanje stikov z osnovno populacijo, na primer z zgraditvijo avtocestne in železniške infrastrukture, ter seveda lov. Slovenija KVOTNI ODSTREL MEDVEDOV določa kot enega glavnih upravljavskih ukrepov, ker je to najceneje in najhitreje. Največji vpliv na škode pa imajo preventivni ukrepi za zaščito premoženja. Ob ustrezni in vzdrževani zaščiti je mogoče škode močno omejiti. Na voljo imamo številne USPEŠNE IN UČINKOVITE UKREPE ZA REGULACIJO, kot so: možnost intervencije, ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, ohranjanje plenske baze, varna paša itd.
K zmanjševanju škode pa bi v prihodnosti pripomoglo tudi upoštevanje prehranskih navad medvedov, še posebej dobro upravljanje s populacijami prostoživečih parkljarjev, saj lahko zmanjšana številčnost jelenjadi in srnjadi zaradi lova privede do pogostejšega plenjenja domačih živali in posledično povečanega števila škodnih dogodkov.
Ni dvoma o učinkih krmljenja na povečanje populacije medveda. Najučinkovitejše reševanje konfliktov med človekom in medvedom oziroma bistveno boljša alternativa kot kvotni odstreli je to, da se medvedom onemogoči dostop do visoko kalorične krmne hrane.
Nevenka Lukić Rojšek,
predstavnica WWF (Svetovna organizacija za varstvo narave) za Slovenijo, članica strokovnega sveta za varstvo narave pri Alpe Adria Green, strokovna članica za zaščito velikih zveri pri društvu za dobrobit živali AniMa
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 47, str. 56-59.