Lov na trofeje je nepotrebna, sporna in brutalna lovska praksa, pri kateri lovci plačujejo za ubijanje divjih živali, predvsem za "zabavo" – trofejo. Trofeja je nekaj, kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage oziroma kar se izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek, navadno na športnem tekmovanju. V primeru lova živali proti lovcu in puški nimajo nobene možnosti. Lovec vedno zmaga.
Lov je nasilno dejanje odvzema življenja, ki je tesno povezano s trpljenjem živali. Lovci na trofeje pogosto uporabljajo krute in neetične metode, kot so postavljanje vab z visokokalorično hrano, lov s psi goniči in postavljanje pasti. V sodobni družbi, kjer imamo na voljo druge možnosti za prehranjevanje in zabavo, ni prav nobenega razloga, da bi dopuščali ali tolerirali takšno nasilje. A kljub dejstvu, da lov neusmiljeno in nerazumno jemlje življenje čutečim in mislečim sobitjem, se to mučenje in ubijanje živali nadaljujeta. Tako vsako leto na stotine tisoče divjih živali v EU prezgodaj izgubi življenje zaradi trofejnega lova.
Glavna motivacija lovcev na trofeje ni zadovoljitev lakote, temveč prisvojitev in razstavljanje delov živali - glav, krzna, krempljev, rogov, sramnih kosti in celih živali. Ta kruta in škodljiva lovska praksa ne pozna meja, saj se tudi ameriški lovci, enako kot njihovi evropski lovski kolegi, radi odpravijo v tujino na lovne pohode. Letno v Ameriko uvozijo več kot 126.000 trofej divjih živali, v EU pa nekaj sto manj.
Lovci na trofeje plačujejo velike vsote denarja, pogosto deset tisoče evrov, da potujejo po svetu in ubijajo divje živali. Lansko leto je v Las Vegasu potekala največja svetovna konvencija o lovu na trofeje, ki jo je organiziral Safari Club International, vplivna lovska lobistična skupina. Udeleženci so se na dražbi potegovali za potovanje na lov in odstrel polarnih medvedov, pri čemer so nekaj zbranih sredstev namenili boju proti načrtom vlade Združenega kraljestva za prepoved lovskih trofej.
Lovci na trofeje pogosto ciljajo na največje in najbolj impresivne živali. S tem uničijo stabilne družinske skupnosti in pustijo za seboj neizkušene mlade živali. To lahko vodi do povečanja konfliktov med živalmi in ljudmi, saj se mladiči, ko lovec ubije njihovo mater, pogosto soočajo z lakoto, zato se približajo človekovemu naselju ali pa postanejo plen.
Pomor ključnih vrst, kot so volk, medved, ris, ne vpliva le na te posamezne živalske vrste. Povzroči lahko popolno neravnovesje v ekosistemih, vodi v manjšo biotsko raznolikost habitatov, širjenje nalezljivih bolezni in več gozdnih požarov. Velike zveri imajo ključno vlogo pri nadzorovanju širjenja smrtonosnih bolezni. Manjše zveri, kot so gozdna mačka, šakal in lisica, pomagajo uravnavati populacije glodalcev, ki prenašajo ljudem nevarne bolezni, kot so klopni meningitis in limska borelioza.
Naravni plenilci pomagajo vzdrževati naravno ravnovesje tako, da uplenijo bolne in najšibkejše posameznike. Lovci pa ubijejo vsako žival, katere glavo bi želeli obesiti na steno - vključno z velikimi, zdravimi živalmi, ki so potrebne za ohranjanje močne populacije. Največja posledica lova na ogrožene vrste je izumrtje vrst; živalim, ki so že sicer pod neverjetnim pritiskom v svojih prizadevanjih za preživetje v naravi, pa je na voljo še manj prostora in časa za uspešno ohranitev. Primera posledic lova na trofeje sta na primer tudi povečanje števila slonov v Afriki, ki se rodijo brez oklov, in zmanjšanje velikosti rogov debelorogih ovc v Kanadi za 25 % v zadnjih 40 letih.
Povpraševanje po živalskih trofejah je privedlo do še ene krute prakse, imenovane »canned hunting« oziroma lov na divje živali, vzrejene v ujetništvu – kot to počnejo z levi v Južnoafriški republiki. Lovci običajno plačajo upravljavcu lovišča za zagotovljen uspešen lov, ki pogosto vključuje streljanje na živali, ki so v kletkah, zvabljene na krmišča ali omamljene, preden jih ubijejo.
Etični in ohranitveni pomisleki, ki so povezani z lovom, povzročajo vedno glasnejše pozive k strožji ureditvi ali popolni prepovedi lova v mnogih delih sveta. V EU ni bilo enotne politike glede lova na trofeje, saj je bila odločitev prepuščena posameznim članicam. Nekatere države članice EU imajo strožje predpise glede lova na trofeje, druge, kot je Slovenija, pa bolj prizanesljive, v skladu z močjo, vplivom in pohlepom lovskega lobija.
Vsaka divja žival, ki je umorjena zgolj zaradi lovčevega občutka vznemirjenosti, simbolizira nefunkcionalen odnos človeka do narave. Divje živali nimajo zgolj notranje vrednosti, ampak igrajo tudi ključno vlogo pri ohranjanju biotskega zdravja naših naravnih habitatov. Razlogi, zakaj v sodobni družbi še vedno dovolimo izvajanje takšnih krutih in nevarnih praks, ne morejo biti opravičljivi niti z vidika dobička, še manj pa z vidika zadovoljevanja potreb po zadovoljstvu, moči in »zelenobratski« pripadnosti, zato je skrajni čas, da se lov popolnoma prepove.
Nekaj ključnih dejstev, ki poudarjajo negativen vpliv trofejnega lova in razloge za njegovo prepoved:
- GROŽNJA OGROŽENIM VRSTAM: lov na trofeje predstavlja veliko grožnjo ogroženim in ranljivim vrstam, saj lovci pogosto ciljajo na najbolj impresivne posameznike, s čemer uničujejo socialne vezi in onemogočajo dedovanje najboljših genov ter posledično zdravje populacije živali;
- MOTNJE V EKOSISTEMIH: odstranjevanje vrhunskih plenilcev, kot so volkovi, levi in leopardi, lahko poruši celotne ekosisteme. Te živali igrajo ključno vlogo pri uravnavanju populacij plena in ohranjanju ravnovesja njihovih habitatov;
- NEUČINKOVITOST PRI OHRANJANJU: zagovorniki trdijo, da lahko lov na trofeje financira prizadevanja za ohranjanje. Vendar so študije pokazale, da prihodki od lova pogosto ne dosežejo lokalnih skupnosti ali pobud za ohranjanje narave in da so alternative, kot je eko turizem, bolj trajnostne;
- ETIČNI POMISLEKI: lov na trofeje sproža etična vprašanja, saj se živali ubijajo zaradi trofeje ali osebnega zadovoljstva. Mnogi ljudje menijo, da je ta praksa moralno nesprejemljiva;
- KRUTE METODE: lov na trofeje pogosto vključuje krute in nešportne metode, kot so vaba s krmo, preganjanje in streljanje ujetih živali, ki ne morejo pobegniti. Te prakse živalim povzročajo nepotrebno trpljenje;
- SPODKOPAVANJE PRIZADEVANJ ZA OHRANJANJE: lov na trofeje lahko spodkopava resnična prizadevanja za ohranjanje ogroženih vrst z ustvarjanjem spodbud (hranjenje) za umetno povečevanje populacije živali, da bi ustregli lovcem, kot je v primeru našega medveda;
- NEZAKONITA TRGOVINA: industrija lova na trofeje je pogosto krinka za nezakonito trgovino s prostoživečimi živalmi, zaradi česar je težko razlikovati med zakonito pridobljenimi trofejami in tistimi, pridobljenimi z divjim lovom.
Mnogi zagovarjamo prepoved lova na trofeje iz naslednjih razlogov:
- BREZ LOVA NARAVA IN ŽIVALI NAJDEJO RAVNOTEŽJE: da lahko narava obstaja v ravnovesju brez lova, kažejo izkušnje v Švicarskem Nacionalnem parku, kjer že od leta 1914 ni lova, ali v Švicarskem kantonu Genf, v katerem je od leta 1974 lov prepovedan. Tudi v Italiji so vsi obširni Nacionalni parki že desetletja brez lova, na primer Gran Paradiso ali Nacionalni park Belluno v Dolomitih;
- OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI: prepoved lova na trofeje lahko pomaga ohraniti biotsko raznovrstnost z zaščito ogroženih vrst in njihovih habitatov;
- ETIČNI IN MORALNI RAZLOGI: prepoved odraža etične in moralne standarde, saj ne dopušča ubijanja živali zgolj zaradi osebnega užitka ali zbiranja trofej;
- ALTERNATIVNI VIRI PRIHODKOV: spodbujanje alternativ, kot je eko turizem, lahko ustvari prihodke za lokalne skupnosti in prizadevanja za ohranjanje na bolj trajnosten in etičen način;
- KREPITEV OHRANJANJA: prepoved lova lahko okrepi pristna prizadevanja za ohranjanje, ki se osredotočajo na varstvo habitatov, ukrepe proti krivolovu in trajnostno upravljanje prostoživečih živali;
- GLOBALNO SOGLASJE: prepoved lova na trofeje je v skladu z globalnim premikom k bolj odgovornemu in humanemu ravnanju z živalmi, kot tudi z globalnimi prizadevanji za blažitev podnebne krize.
VIRI:
• Samantha Hagio, 2001: Want to save our planet? Kill trophy hunting
• A guide to end trophy hunting of native carnivores in your state, the humane society of the US: povezava.
• Geoffrey Beattie, 2000: Trophy Hunting, A Psychological Perspective
Besedilo: Nevenka Lukić Rojšek
Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 46, str. 44-45.