Raziskovalna skupina z Univerze v Oxfordu je v gozdovih narodnega parka Bialowieza na Poljskem zabeležila številna drevesa z znaki lupljenja s strani velikih rastlinojedcev. S kasnejšimi procesi razgradnje nastajajo drevesne dupline, ki služijo kot gnezdišča za ptice, ki gnezdijo v duplinah. Zato je tu mogoče najti številne tovrstne ptice ‒ v nasprotju s čistimi gojitvenimi gozdovi.
Gozdarska politika meni, da velike rastlinojede živali, kot so jeleni ali srne, preprečujejo obnovo gozda v naravne mešane gozdove in ogrožajo biotsko raznovrstnost – zato jih je treba pospešeno loviti. Toda trenutne raziskave dokazujejo, da je ravno nasprotno. Veliki rastlinojedci ustvarjajo habitate – na primer pomembne možnosti za gnezdenje številnih vrst ptic in bistvene mikrohabitate za male sesalce in žuželke.
Zaradi dramatičnih poginov ptic ter žuželk v zadnjih letih in desetletjih je to izredno pomembno, saj se je število ptic, ki živijo v gozdu, v zadnjih 40 letih zmanjšalo za eno petino, kljub večjim površinam gozdov, kar dokazuje študija.
Drevesne dupline so vitalni mikrohabitati v gozdnem ekosistemu, kjer je na voljo možnost gnezdenja in umika za različne vrste ptic in male sesalce. A ker naši gozdovi niso naravni gozdovi, temveč gozdne kulture, drevesnih duplin skorajda ni, saj stara drevesa, ki že razpadajo, odstranijo iz sestojev.
»Poleg tega se število živali, ki prispevajo k nastanku takih drevesnih duplin, zaradi gozdarske politike zmanjšuje,« piše dr. Nina Krüger, odgovorna urednica revije Ptice, in se sklicuje na znanstvene raziskave. Pomanjkanje takih drevesnih duplin morda neposredno vpliva na število in raznolikost ptic ter drugih živali, povezanih z njihovo prisotnostjo.
Raziskovalna skupina iz univerze v Oxfordu je dokumentirala gozdove nacionalnega parka Bialowieza na Poljskem. Tam ima veliko dreves sledi lupljenja velikih rastlinojedcev. Skozi naknadne procese razgradnje se ustvarjajo drevesne dupline, ki služijo priložnosti za gnezdenje ptic. Posledično je v njih, v nasprotju s čisto gojenimi gozdovi, veliko vrst ptic, ki gnezdijo v duplinah.
V gozdovih nacionalnega parka Bialowieza na Poljskem se sestava vrst ptic, ki gnezdijo v votlinah, razlikuje od sestave v gojenih gozdovih, in je še vedno večinoma prvobitna.
Raziskovalna skupina pod vodstvom britanskega ornitologa dr. Richarda Broughtona z Univerze v Oxfordu je tam dokumentirala veliko dreves z različno starimi sledmi luščenja.
Še posebej pozimi in spomladi, ko je rastlinske hrane malo, veliki rastlinojedci luščijo lubje z drevesa v obliki trakov. Na teh mestih luščenja nastajajo zaradi posledičnih naknadnih razgradenj drevesne dupline. Tudi pri guljenju dlakave kože na koncih letnega prirastka rogovja lahko nastajajo takšne podolgovate vdolbine in s tem novi mikro življenjski prostori. Vrste ptic, ki gnezdijo v votlinah, kot so modre sinice, velike sinice, močvirske sinice, ovratnice, muharice, taščice in celo kosi, majo raje takšne podolgovate reže v lubju in lesu kot pa gnezdišča.
Primerjalne raziskave kažejo: v Veliki Britaniji, kjer velikih rastlinojedcev praktično ni več, je te podolgovate vdolbine težko najti.
Obnova gozdov: jeleni sadijo drevesa Velike rastlinojede živali, kot sta jelen in srna, so del naše biotske raznovrstnosti in so nepogrešljive za njeno ohranjanje. Ne le, da ustvarjajo habitate za ptice, ampak s svojim selitvenim gibanjem tudi širijo rastlinska semena. Na ta način prispevajo k naravnemu pomlajevanju gozda in k biotski raznovrstnosti.
Na prehodih divjadi namreč zraste približno 30-krat več drevesnih sadik kot zunaj njih. To kažejo zvezne študije Raziskovalnega inštituta za gozdove, sneg in krajino, ki se nahaja v Švicarskem narodnem parku, kjer se od leta 1914 dalje lov ne izvaja. Kljub povečani populaciji jelenov je število dreves na 100 kvadratnih metrov in dreves, ki so prerasla objedanje, visokih nad 150 cm, močno naraslo.
Obnova in širitev gozda se zdita zaradi trenutne gostote jelenjadi v nacionalnem parku bolj spodbujana kot onemogočana. In: gozd je kljub relativno visoki gostoti jelenjadi v zadnjih nekaj desetletjih uspešno napredoval na nekdanje pašnike. To kažejo dolgoletne študije in primerjave s starimi fotografijami iz zraka.
Viri:
· Dr. Nina Krüger: Hirsche schaffen Nistmöglichkeiten. V: Vögel 3/2023
· Richard K. Broughton et al: Do Large Herbivores Have an Important Role in Initiating Tree Cavities Used by Hole-Nesting Birds in European Forests? Acta Ornithologica 57(1), December 2022.
· Vogelsterben in Europa: Zahl der Vögel in Europa stark zurückgegangen. ZEIT online, 15. 5. 2023
· Dr. Hans Hertel: Über Sinn und Unsinn des Jagens. V: The Journal of Natural Science 5/20
Prevod: Blanka Prezelj, Freiheit für Tiere
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 48, str. 28-29.