Tudi na tem področju so mišljenja deljena. Nekateri pravijo, da se je klima spreminjala že skozi vso zgodovino Zemlje, drugi pa, da je njeno spreminjanje intenzivnejše zaradi škodljivih vplivov človeka.
V eni izmed prejšnjih številk naše revije sem se spraševal o tem in bolj podrobno razložil, kako je sploh lahko prišlo do množične reje živali, kot smo ji priča danes.
Ugotovitev je, da so hiter poskok v širjenju množične živinoreje omogočile iznajdbe, torej razvoj znanosti. Brez velikih strojev, traktorjev, kombajnov, kosilnic … ter brez agrokemije in fitofarmacevtskih sredstev enostavno ni možno obvladovati in hraniti milijard in milijard klavnih živali. Nekatera znanstvena odkritja in razni izumi sami po sebi morda niso slabi, dokler se jih ne zlorabi v slabe namene. Vprašanje je le, kako slabe namene prepoznati. Morda še najlažje tako, da uporabimo zlato pravilo: česar ne želiš, da drugi storijo tebi, tega tudi sam ne stori drugim. Torej je to vprašanje na mestu tudi za vse tiste zagrizene vegane, ki so obenem veliki pristaši znanosti. Deluje znanost zares in vedno v dobro človeka, kaj šele v dobro živali? Ali niso pretežno vsi farmacevtski izdelki testirani prav na živalih? Kdo ima od tega korist? Ali sploh kdaj razmišljamo o tem? Ali kdaj raziščemo, kakšna so ta podjetja, ki služijo velikanske vsote denarja s prodajo farmacevtskih izdelkov? In kakšni so lastniki teh podjetij? Jih res vodi srčna želja ljudem in živalim pomagati, ali jih vodi le v dobiček usmerjen intelekt? Dejstvo je, kakorkoli bi obračali besede ali se sprenevedali, razvoj znanosti nam je naredil veliko večjo škodo kot korist. Dejstvo je tudi, da se brez omenjenih znanstvenih iznajdb danes ne bi pogovarjali o problematiki množične reje živali in sekanja tropskih gozdov.
Žal je podobno na vseh drugih področjih življenja. Na primer: znanost je z moderno tehnologijo, velikimi ladjami in mrežami omogočila množični ribolov, kar je povzročilo morja, izropana rib in drugih živali. Lovci imajo moderno orožje z daljnogledi in lahko ubijajo na velike daljave. Velike površine, posejane s sojo kot krmo živali in poceni hrano ljudi škropijo že z letali in tako uničijo in pobijejo vse življenje razen posevka. Kaj vse že počne genski inženiring, sploh ne vemo.
In vse to financiramo mi, davkoplačevalci. Financiramo nekaj, kar je škodljivo, kar povzroča veliko trpljenje. To se ne bi smelo dogajati in tega ne bi smeli podpirati. Ali lahko rečemo, da navedeno ne drži? Vsi nepravilni posegi človeštva v svet živali in narave prinašajo težave in spremembe. Zato opažam, tudi kot kmetovalec, da se klima spreminja. Opažam, da je v nekem času preveč dežja, potem pa premalo, da je vedno več močnih nalivov, ki sprožijo plazove in odnesejo rodovitno prst, vetrovi so vedno močnejši, toča je možna večkrat na leto, potresi, poplave ter hitre in velike temperaturne razlike so vedno bolj pogoste in še bi lahko naštevali.
Veliko zmedo okrog razumevanja sprememb podnebja delajo prav tisti, ki so glavni in odgovorni krivci za vse to. O spremembi klime, še posebej o globalnem segrevanju govorijo v zadnjem času tudi tisti, ki so glavni scenaristi in povzročitelji teh sprememb. Na njih opozarjajo celo papež v Vatikanu in mnogi politiki. A ravno ta cerkveno-državni duet je povzročil in še naprej povzroča povsod po planetu ogromno trpljenja, uničevanja, opustošenja, zastrupljanja in ubijanja.
Za lažje razmišljanje in razumevanje, kako te stvari, po mojem mnenju, približno potekajo: naredijo na primer scenarij za neko vojno. Potem se podkupi nekaj akterjev ter se medijsko vse dobro pripravi, tako da večina ljudi miselno oziroma energijsko podpre vojno ali bombardiranje v neki državi. Na skrivaj, v zadnjem času pa tudi javno, se dobavlja orožje - v nekaterih primerih celo za obe sprti strani. In ko je vojna ali bombardiranje v teku, se oglasi papež iz Vatikana in svet nagovarja, naj ljudje molijo za mir, ter predlaga mirovna pogajanja. Podobno počnejo v medijih tudi mnogi politiki, ki so prav tako pomagali zakuhati vojno ali bombardiranje. Oboji se pokažejo kot rešitelji in mirovniki, ki bodo po koncu vojne ali bombardiranja celo pomagali zgraditi uničena mesta in ostalo infrastrukturo. Seveda bodo pri tem veliko zaslužili ali pa si prisvojili dobrine in strateško pomembna področja v tej državi. Na primer nafto, vodna zajetja, rudnine in podobno, česar pa se potem v javnosti ne pove.
Zelo podobno je pri naši temi o klimi. Torej, že omenjeni akterji, ki so največ prispevali k uničevanju in spremembi klime, že opozarjajo na to. Toda njihov motiv pri opozarjanju ni isti kot pri pravih naravovarstvenikih, temveč zopet lastni interesi in denar. Tako bodo na svojih uničevalskih in ubijalskih projektih (množična živinoreja, fitofarmacevtska sredstva, sekanje gozdov, tropskih gozdov, atomski poskusi, vojne, lov, ustrahovanje množic …), ki so najbolj prispevali k spremembi klime, spet poskusili zaslužiti. Morda z uvajanjem različnih davkov, ki naj bi blažili spremembo podnebja. Morda se zato toliko govori in v ospredje postavlja ogljični odtis, čeprav vemo, da CO2 ni glavni in edini problem.
Ali res še vedno verjamemo, da bo orožje prineslo mir, da bodo davki izboljšali klimo? Seveda to niso rešitve in nikoli ne bodo. Lahko pa nas preko podkupljenih ekspertov za klimatske spremembe ter s pomočjo medijev prepričujejo tako, da bo večina ljudi verjela in sprejela to kot rešitev.
Večina medijev že desetletja skoraj nič ne govori in piše o trpljenju živali v množični reji, lovu, ribolovu, poskusih na živalih, ali pa zelo malo in še to pomanjkljivo. Prav tako zelo malo ali skoraj nič ne govorijo o prednostih rastlinske prehrane.
V dveh letih korone pa smo lahko videli in občutili, kakšno moč imajo mediji in kaj lahko naredijo. Kljub temu da so bili nekateri ukrepi popolnoma nelogični, jih je večina ljudi sprejela, saj so nas mediji dan in noč zasipali z istimi temami ustrahovanja pred boleznijo, za katero vemo, da za širšo populacijo ni nevarna.
Si lahko predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi mediji podobno pri vsakih poročilih govorili o prednostih rastlinske prehrane ter bi v vse oddaje vabili goste, ki bi govorili le o rastlinski hrani? Vsem ostalim, ki zagovarjajo živalsko hrano, ne bi dali možnosti nastopanja v medijih. Žal ravno to počne večina medijev že desetletja, ko nutricionisti, ki zagovarjajo prednosti rastlinske prehrane, ter zagovorniki pravic živali ne dobijo medijskega prostora za svoje razlage in argumente. Ali pa mediji njihove izjave iztrgajo iz konteksta, da zvenijo čudno in nelogično.
Tudi v času korone smo lahko videli ene in iste obraze, na primer le tiste zdravnike, ki so zagovarjali stroge politične ukrepe. Njihovi kolegi z enako izobrazbo, le z drugačnim razmišljanjem, pa niso mogli sodelovati niti v pogovorih, da podajo in argumentirajo svoje stališče, kaj šele, da bi jih povabili kot samostojne goste. Če je obdobje korone prineslo kaj dobrega, je to gotovo dejstvo, da smo imeli možnost spregledati, kako mediji manipulirajo z resnico in kako močno orožje so. Žal v nepravih rokah.
Ljudje imamo možnost svobodne odločitve, kako in po katerih zakonih bomo uredili svoje življenje. Pomembno je le, da se zavedamo tudi odgovornosti za svoja dejanja do samega sebe, do bližnjih in celotnega stvarstva. Kajti le od nas je odvisno, kakšna prihodnost čaka nas in naše otroke.
Besedilo: Stanko Valpatič
Revija Osvoboditev živali, letnik 20, št. 44, str. 13-15.