GLIFOSAT je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma ROUNDUP in BOOM efekt, ki ju je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na trg postavilo famozno, vendar za življenje na Zemlji tragično biotehnološko podjetje MONSANTO. Gre za aktivno snov kemično-sintetičnega porekla v pesticidih oz. fitofarmacevtskih sredstvih, ki se v kmetijstvu ter na drugih področjih uporabljajo za zatiranje plevela ali pokončanje neželenih rastlin.
N-(fosfonometil)glicin je pravzaprav glifosatovo pravo kemijsko ime. Je t. i. neselektivni herbicid, kar pomeni, da uničuje vse vrste rastlin (1). V nadaljevanju sledi nekaj dejstev o glifosatu in na splošno o pesticidih, ki so bila objavljena že v eni izmed prejšnjih številk te revije. Zgolj v informacijo, pristojni slovenski strokovnjaki ter profesorji s tega področja glifosatu pripisujejo oporečnost, ki naj ne bi bila - po njihovi oceni - večja od oporečnosti navadne namizne soli. Dejstvo je, da so celice tkiv ljudi in živali zgrajene enako. Torej vse, kar deluje v določenem smislu na ljudi, bo delovalo v naravi enako tudi na živali.
Glifosat, ki se proizvaja tudi v Račah pri Mariboru (2), je aktivna snov v najbolj množično uporabljenih pesticidih, katere proizvodnja znaša 100.000 ton letno. Glifosat, sprva registriran kot antibiotik, je
vodotopen toksin, ki se povezuje z večjo pojavnostjo avtizma, multiple skleroze, Alzheimerjeve bolezni, krvnega raka, raka jeter, raka urinarnega sistema, raka ščitnice, diabetesa in debelosti. Povzroča bolezni in deformacije novorojenih otrok, ki so poleg nosečnic še posebej občutljiva skupina (3). Ker je vodotopen, se prenaša z vsem, povezanim z vsebnostjo vode, torej z zrakom, potuje z oblaki in dežuje na oddaljena mesta, uhaja v podtalnico. Po uradnih podatkih je znano, da je glifosat le ena izmed skoraj 500 kemično-sintetično pridobljenih aktivnih snovi, katerih uporaba je dovoljena v EU, ne le v kmetijstvu, temveč tudi v komunali, industriji, na javnih mestih ter v gospodinjstvu. Na svetovnem tržišču jih najdemo še 900 (4, 5). Najpogostejši ostanki pesticidov, najdeni v prehranjevalni verigi v EU, so dokazano rakotvorni, teratogeni, mutageni in povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema. Pesticidi pri otrocih povzročajo razvojno nevrotoksičnost, zmanjšanje IQ, hiperaktivnost, slabšo koordinacijo gibov, depresije, avtizem in bipolarno motnjo (6). Zelenjava, sadje, žita in druga hrana, pridelana ob uporabi glifosata, ima tudi pomanjkanje nekaterih ključnih aminokislin (gradnikov beljakovin), saj spojina glifosata deluje kot blokada šikiminske metabolne poti v mikroorganizmih in rastlinah, po kateri se te aminokisline proizvedejo, kar nazorno prikazuje naslednja skica.
Skica: šikiminska metabolna pot na molekularnem nivoju, ki je v bistvu niz kemičnih reakcij, v katerih se praviloma spajata encim (Enzyme) in ustrezen substrat (Substrate). Vezava ustreznega substrata na encim pomeni nastanek aminokisline (na skici označeno z 2A). V primeru, da je v rastlini prisoten herbicid glifosat, pa se ta veže na encim in prepreči spajanje ustreznega substrata, zaradi česar aminokislina, potrebna za našo prehrano, ne nastane (2B). To je le eden od mehanizmov motečega delovanja te aktivne snovi.
Nekatere aminokisline mora človek zaužiti s hrano, če želi ostati celostno zdrav, saj človeški organizem proizvaja le določene aminokisline, vseh pa ne (7). Vloga beljakovin je v živečih bitjih raznovrstna. Omogočajo prebavo hrane, delovanje genskega zapisa, delovanje čutov, gradijo celice in telesna tkiva, prenašajo snovi po telesu, omogočajo komuniciranje organov itd. Glede na pomembno ter raznovrstno vlogo beljakovin v telesih ljudi in živali si lahko predstavljamo tudi pestrost zdravstvenih posledic uporabe glifosata, kaj šele glifosata kot vodotopnega antibiotika, glede na splošno prepoznavnost učinkovanja antibiotikov. Na voljo so tudi podatki s strani Svetovne zdravstvene organizacije, ki navaja, da glifosat na ravni celic povzroča poškodbe genskega zapisa in oksidativni stres. Uvrstili so ga v kategorijo snovi, ki verjetno povzročajo raka (8).
Ideja o potrebnosti pesticidov v kmetijstvu, da bi prehranili rastočo populacijo ljudi, je nenatančna in zavajajoča, poroča tudi mednarodna organizacija Združenih narodov. Obtožuje sistemsko zanikanje škodljivosti pesticidov in agresivne ter neetične načine oglaševanja s strani podjetij, ki jih proizvajajo, saj je bilo ugotovljeno, da imajo te kemikalije pravzaprav katastrofalen učinek na okolje, naše zdravje in družbo kot celoto. Letno zaradi kratkoročne zastrupitve s pesticidi umre dvesto tisoč ljudi (9). Prebivalci Evropske unije (EU) izgubimo vsaj 13 milijonov iQ točk letno neposredno zaradi izpostavljenosti snovem pesticidov v hrani ali okolju, kar povzroči 140 milijard dolarjev stroškov v državah članicah EU, je ugotovila raziskava leta 2017, ki jo je naročil Evropski parlament.
Nekateri pesticidi predstavljajo veliko večje tveganje, kot je bilo do zdaj razumljeno. Pri otrocih se izkazujejo poškodbe možganov in nazadovanje v psihološkem razvoju komaj leto po izpostavljenosti pesticidom. Pri otrocih mater, pri katerih so v telesu zaznali ostanke pesticidov v času nosečnosti, so do drugega leta starosti ugotovili zaostanek v psihološkem razvoju, do sedmega leta pa nazadovanje (10, 11). Samostojni raziskovalec in okoljevarstvenik Anton Komat pravi, da je kemizacija okolja poglaviten vzrok raka v Sloveniji, kar se pripisuje tudi pesticidom, katerih posledice pa so v večini primerov zamolčane (12).
Po podatkih Statističnega urada je bilo v letu 2017 v kmetijstvu v Sloveniji poškropljenih neverjetnih 510 ton aktivnih snovi pesticidov, od tega 8,5 ton glifosata (13). V svetovnem merilu je bilo leta 2016 v kmetijstvu uporabljenih preko 4 milijone ton pesticidov, so statistični podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Uporabljeni pesticidi na embalaži hrane niso označeni, kupec torej nikoli ne ve, za katere ostanke aktivnih snovi gre, niti za njihove količine. Na srečo imamo načine kmetovanja, kjer se pesticidi in podobne snovi ne uporabljajo ali so prepovedani, kot je na primer certificirano ekološko kmetovanje (4). Izven zakonodajno uokvirjenih načinov kmetovanja poznamo tudi Novo kmetijstvo (nekoč Miroljubno kmetijstvo), kjer je neuporaba takšnih snovi samoumevna. Kar se tiče rabe glifosata na nekmetijskih področjih, podobnih varovalk zaenkrat še nimamo. Z namenom, da uspemo glifosat splošno prepovedati, je nedavno skupina volivcev v državni zbor RS vložila predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji, medtem ko Evropska komisija predlaga vnovično podaljšanje dovoljenja za njegovo prodajo do leta 2033 (14).
5 MITOV O VARNIH PESTICIDIH (Andre Leu, 2014)
Viri:
1 NIJZ. Kaj je glifosat in kakšni so njegovi vplivi na zdravje? Nijz.si.
2 Bradač B. 2017. Več bum efekta iz raške tovarne, Večer.
3 Leu A. 2014. The Myths of safe pesticides. Smith publicity, 168.
4 Robačer M. in sod. 2018. Eko gastronomija.
5 What the health. 2019. Facts. povezava.
6 Guillette E.A. in sod. 1998. An anthropological approach to the evaluation of preschool children exposed to pesticides in Mexico.
7 Bush Z. 2018. Gmo, glifosate and gut health. RickRollPodcast.
8 Guyton K. 2015. Carcinogenicity of tetrachlorvinphos, parathion, malathion, diazinon, and glyphosate, The Lancet.
9 Org. združenih narodov. 2017. Report of the Special Rapporteur on the right to food.
10 Grandjean P. 2019. Pub. health eff. of pest. exp., europarl.europa.eu.
11 Plantbasednews, 2017. 13 Million IQ Points Lost’ After Pesticide Exposure.
12 Onaplus. 2019. Poglavitni vzrok raka je kemizacija okolja, Anton Komat.
13 Maribor24. 2019. V letu 2017 smo v Sloveniji porabili kar 510 ton škropiv, Maribor24.si.
14 Gibanje Zdrava družba. 2023. Vložen Predlog Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji, Zdravadruzba.si.
Skica: Figure 2 of NebGuide historical G1399
Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva
Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 46, str. 38-39.