Na Zdravi televiziji lahko gledamo izredno dobre in zanimive oddaje. Med drugim tudi na temo: Modrost znanosti – blaznost? Zaradi izjemne in aktualne vsebine smo vam delček podali v prejšnjih dveh številkah naše revije ter obljubili nadaljevanja. Oddajo vodi novinar Matthias Holzbauer, sogovorniki pa so zdravnika dr. Hans-Günter Kugler in dr. Arno Schneider ter teolog in avtor knjig Dieter Potzel.
Dieter: Posvetimo se nadaljnji osnovi naravoslovja, biologiji. Molekularna biologija daje osnove biotehnologiji, genski tehnologiji in genski tehniki. Že leta 1973 je bila ustvarjena prva gensko tehnično spremenjena bakterija, leta 1982 je bilo na trgu prvo gensko tehnično proizvedeno zdravilo. Nekaj kasneje so se pojavile gensko tehnično manipulirane živali, npr. križanec ovce in koze ali klonirana ovca Doli. Leta 2001 je bil sekvenciran človeški genom, torej točno določen v svojih lastnostih. Leta 2010 je bila narejena prva umetna bakterija, katere genom je obstajal iz popolnoma sintetične DNK, torej umetno pridobljena dedna informacija.
Hans-Günter: V bio znanosti, vključno z medicino, si vse bolj prizadevajo ustvarjati umetne organe kot nadomestne dele za ljudi. Neki tak postopek se imenuje Tissue-Engineering. Pri tem osnovno celico milijonkrat pomnožijo in to namestijo na živalsko ali sintetično ogrodje. Leta 2018 je prišla v tisk novica, da je kitajski znanstvenik prvič kloniral opice, 22 let po ovci Doli. Z molekularno biološkimi metodami hoče človek izboljšati naravo in jo po človeških predstavah spremeniti. Biologija je bila v zgodovini označena kot življenjeznanstvo. Ko v tem času doživljamo umiranje vrst brez primere, se po pravici zastavlja vprašanje, kaj je biološko raziskovanje sploh prineslo življenju. Leta 2019 je bilo objavljeno poročilo Svetovnega sveta za biološko raznolikost, ki raziskuje raznolikost življenja na Zemlji. Iz poročila izhaja, da od ocenjenih 8 milijonov živalskih in rastlinskih vrst približno enemu milijonu grozi izumrtje.
"LETA 2019 JE BILO OBJAVLJENO POROČILO SVETOVNEGA SVETA ZA BIOLOŠKO RAZNOLIKOST, KI RAZISKUJE RAZNOLIKOST ŽIVLJENJA NA ZEMLJI. IZ POROČILA IZHAJA, DA OD OCENJENIH 8 MILIJONOV ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST PRIBLIŽNO ENEMU MILIJONU GROZI IZUMRTJE."
Matthias: Pod zeleno gensko tehniko razumemo gensko tehnični postopek na področju vzgajanja rastlin. Ob tem se proizvajajo gensko spremenjeni organizmi, kjer se v dedne zasnove ciljano vstavijo posamezni geni. Želeni učinki so npr. herbicidna rezistenca, insektna rezistenca, virusna rezistenca, glivična rezistenca, hitrejša rast itn. Pridelava gensko tehnično spremenjenih rastlin je medtem razširjena po vsem svetu. Leta 2016 je bilo z gensko manipuliranimi rastlinami obdelane 12,3 % svetovne obdelovalne zemlje. Znanost verjame, da bo lahko z gensko tehniko rešila problem prehrane na svetu. V resnici pa se večinoma samo podpira profit velikih koncernov. Znanost si tako jemlje pravico, da po svoji presoji manipulira z živimi bitji. Kakšne posledice bodo imele s sproščanjem manipuliranih genov prihodnje generacije, je povsem nejasno. Bodisi genske manipulacije bodisi kloni, človek hoče biti bog, hoče svet tako oblikovati, kakor njemu ugaja. Od kod ta znanost dobiva navodila?
Arno: Nadaljnji primer: geoznanost. Geoznanstvena spoznanja so osnova za raziskovanje nahajališč npr. nafte, zemeljskega plina, urana, rudnin in drugih mineralnih virov. Izkoriščanje Zemlje in pohlep po vse več surovinah brez geoznanosti sploh ne bi bila možna. Nahajališča surovin neredko izkoriščajo brez obzira na izgube, kar pogosto povzroča ogromno onesnaževanje okolja in škoduje naravi ali jo celo uničuje. Pri tako imenovanem frakingu se npr. velike količine delno strupenih tekočin pod velikim pritiskom stiska v podzemne kamnine, da bi iz njih pridobivali nafto. Ta brutalni postopek onesnažuje in uničuje cele krajine. Veliko geoznanstvenikov služi pretežno interesom inštitucij in firm, katerim je glede ropanja Zemlje vseeno. Večinoma so namreč gospodarski interesi močnejši kot etični pomisleki ali ekološko razmišljanje. Posledica geoznanstvenih aktivnosti je npr. onesnaževanje oceanov z nafto. Znan primer je požar na naftni ploščadi Deepwater Horizon leta 2010. V 87 dneh je steklo v morje približno 800 milijonov litrov nafte. Posledica je bil naftni madež v Mehiškem zalivu.
Dieter: Primer inženirske znanosti. V drugi polovici 18. stoletja se je najprej začela v Angliji, nato v vsej Zahodni Evropi in v ZDA industrijska revolucija, ki je do danes vodila in vodi v bliskovit razvoj industrije. Kakšne posledice ima širjenje industrijskih aktivnosti za življenje? Pridobivanje energije in industrijski procesi obremenjujejo okolje. Okoljevarstveni ukrepi v bogatih industrijskih državah večinoma vodijo k temu, da onesnaževanje okolja prelagajo v druge dežele. Proizvaja se npr. vedno več elektro naprav s kratko življenjsko dobo. Po aktualnem poročilu ZN se je leta 2019 nabralo pribl. 53,6 milijonov ton elektro odpadkov, po vsem svetu pa se samo 17,4 % odpadkov reciklira. Veliko tega pristane v revnih deželah in tam zastruplja človeka in naravo. Elektrotehnika povzroča nastanek neštetih elektromagnetnih polj. Različna elektromagnetna polja imajo različne fizikalne lastnosti. Posledica tega je, da vsako polje različno vpliva na človeka. Posledice tega tako imenovanega elektro smoga še zdaleč niso vse znane in zadostno raziskane. Vsekakor obstajajo ljudje, ki posebej občutljivo reagirajo na elektromagnetna polja.
"TEHNIKA LAHKO SICER NA PRVI POGLED REŠI MARSIKATERE PROBLEME ALI ZADEVE, KONČNO PA OBČUTNO DOPRINAŠA K UNIVEČANJU ZEMLJE."
Matthias: Kaj prinaša tako veliko tehnike? Nesporno tehnični napredek na mnoge ljudi deluje fascinantno, ker si z novimi aparati, stroji ali postopki obetajo izboljšanje kvalitete življenja ali rešitev problemov. Zaradi rasti blaginje si medtem lahko mnogo ljudi privošči električne aparate, ki jih pa nato zelo hitro zamenjajo z novimi. Industrijska množična proizvodnja pospešeno vodi v nezaslišano izkoriščanje Zemlje. Zaradi tega trpijo narava, rastline, živali in tudi mnogo revnih ljudi. Tehnika lahko sicer na prvi pogled reši marsikatere probleme ali zadeve, končno pa občutno doprinaša k uničevanju Zemlje.
Arno: Posvetimo se nadaljnjemu področju znanosti, ki uživa velik ugled, medicini. Moderne medicine si brez znanosti sploh ne moremo predstavljati. Nekdanje epidemije so bile izkoreninjene s cepljenjem, ljudje po nesrečah lahko spet hodijo s protezami, obstaja veliko zdravil za različne bolezni. Toda, ali so ljudje zaradi medicinskih raziskav in znanosti resnično postali bolj zdravi? In kateri vidiki v medicinskih raziskavah javnosti niso ali so samo nejasno prikazani? Poglejmo si samo razvoj nekega zdravila. Ko se po dolgem raziskovalnem procesu neke substance ta pojavi kot zdravilo, ki obljublja uspešnost, se to prijavi kot patent in pride v predklinično fazo. To se nato testira na embrijih, na celičnih kulturah. Nujno so predpisani preizkusi na živalih. Rečeno je, da so poskusi na živalih nepogrešljivi, da bi zagotovili varnost patenta in učinkovitost zdravila. Nato pa sledijo testi na ljudeh.
Hans-Günter: Nekaj številk glede poskusov na živalih: leta 2018 je bilo v Nemčiji uporabljenih skoraj 3 milijone poskusnih živali, kot se marsikdaj podcenjevalno reče. To pomeni, da morajo te živali, kot so miši, psi, mačke, zajci, ribe, morski prašički, svinje, opice in veliko drugih pretrpeti neizmerne muke. To je okrutnost proti življenju. Po svetu je mnogo zdravnikov in znanstvenikov, ki zavračajo poskuse na živalih. Nemško združenje »Zdravniki proti poskusom na živalih« ima to zajeto v svojem temeljnem načelu, kot sledi:
»Preizkus na živali ne predstavlja samo okrutno in zato neetično, temveč tudi neznanstveno metodo, ki bi se morala v interesu človeka in živali po najhitrejši poti odpraviti in nadomestiti s premišljenim in humanim postopkom!«
"KAR HOČETE, DA VAM LJUDJE STORIJO, TO JIM SOTRITE VI PRVI," ALI DRUGAČE POVEDANO: "ČESAR NOČEŠ, DA SOTRIJO TEBI, TEGA TUDI TI NIKOMUR NE STORI!"
Dieter: Če neizmerne muke in krutnosti niso znanstveno potrebne, zakaj se potem po vsem svetu še vedno milijarde in milijarde živali v živalskih poskusih muči, trpinči, se jim uničuje življenje? Kdo ima interes za to? Bog, Večni Bog ljubezni, ki ljubi najmanjše Svojih bitij in hoče, da gre vsem bitjem dobro, to nikakor ne more biti. Kdo ima torej interes za to? Dejstvo je, da cerkve izrecno odobravajo tako okrutno obravnavanje Božjih bitij. V katekizmu katoliške cerkve pod številko 2417 piše: »Bog je živali dal v oblast človeku, ki ga je ustvaril po svoji podobi. S tem se on sme posluževati živali za hrano in oblačila. On jih lahko kroti, da bi mu služile pri delu in v prostem času. Medicinski in znanstveni poskusi so v razumnih mejah nravno dovoljeni, ker doprinašajo k temu, da se človeško življenje zdravi in rešuje.« Tako nauk cerkve.
Matthias: To je drastično nasprotje zapovedi »Ne ubijaj«, ki jo najdemo v Desetih Božjih zapovedih po Božjem preroku Mojzesu in smiselno tudi v Govoru na gori Jezusa iz Nazareta, ki nam je prinesel Zlato pravilo: »Kar hočete, da vam ljudje storijo, to jim storite vi prvi,« ali drugače povedano: »Česar nočeš, da storijo tebi, tega tudi ti nikomur ne stori!«
Toda država s svojimi zakoni in davki zahteva te okrutne raziskave. V medicini se zastavlja še povsem drugo vprašanje: lahko medicina resnično zdravi človeka? Lahko neka znanstvena terapija zdravi človeka? Lahko nek medikament zdravi človeka? Lahko operacija zdravi človeka? Če razmišljamo do konca, je treba reči, da se končno lahko telo zdravi le samo. Zdravnik lahko npr. operira, odstrani neko tvorbo. Da pa bi vse spet funkcioniralo in bi se rane zdravile, morajo v telesu postati aktivne samozdravilne moči. To velja za vse, za vsako vrsto terapije. Vprašanje je: če obstajajo samozdravilne moči, ki zdravijo, od kod pridejo? Kaj tvori samozdravilne moči?
Se nadaljuje ...
Prevod: Branko Debeljak
Pripravila: Miela Trefalt
Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 46, str. 26-28.