Greenpeaceova raziskava (april 2021) je razkrila, da je Evropska komisija (v okviru petletnega proračuna za promocijo kmetijskih izdelkov) v zadnjih petih letih namenila kar 252 milijonov evrov za promocijo kampanj mesne in mlečne industrije. Za spodbujanje prehranjevanja z živili rastlinskega izvora je namenila zgolj 146,4 milijona evrov.
Tudi v Sloveniji se skozi subvencije pobere na milijone davkoplačevalskega denarja. Ljutomerčan, d. o. o. (farma prašičev v Ljutomeru, kjer so aktivisti letos poleti skrivaj posneli pretresljiv video o nehumani reji živali) je po podatkih erar.si dobil 4,5 milijona evrov neposrednih subvencij. Ob tem so še posredno subvencionirani s subvencijami za pridelavo krme.
Veterina ne sodi pod Ministrstvo za zdravje (v okvire dejavnosti, ki se ukvarjajo z varovanjem zdravja), ampak pod Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (torej med gospodarske dejavnosti). To dejstvo postavlja veterinarje, zaposlene v živinoreji, v shizofren položaj, v katerem so razpeti med dobrobitjo živali in industrijskim (ekonomskim koristim podrejenim masovnim) sistemom reje živali. Podatkovna baza SiStat (Zakol živine v klavnicah, Slovenija, mesečno) navaja, da je bilo samo v mesecu juliju 2021 zaklanih 19.278 prašičev, 7.353 glav govedi, 3.541.316 kljunov perutnine …
Veterinarji, ki se trudijo za dobrobit živali bolj, kot dovoljuje industrijski sistem, niso zaželeni. Etično občutljivi veterinarji in veterinarke se iz sistema izločijo sami. Z eno izmed slednjih smo naredili intervju. Na ljubljanski Univerzi je doštudirala veterino. Pred časom je bila zaposlena v enem izmed območnih uradov Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). UVHVVR je državni organ, ki nadzoruje, ali nosilci živilske dejavnosti izpolnjujejo zahteve zakonodaje ter proizvajajo hrano, ki je varna za zdravje ljudi. Med njegovimi nalogami je kontrola prisotnosti škodljivih snovi (ostankov veterinarskih zdravil, pesticidov …) in nevarnih organizmov (bakterij, virusov, parazitov …) v mesu in izdelkih iz mesa. Kontrola poteka v obratih primarne pridelave (živila, krma), obratih reje živali, obratih za klanje živali in živilskih obratih.
Naša sogovornica je večino dni v tednu delala v klavnici. Njenega imena in priimka ne bomo navedli, ker je želela ostati anonimna. Kakšno je bilo vaše delo v klavnici? HACCP sistem je zakonska obveza vseh nosilcev živilske dejavnosti. Te kontrolne točke vedno pregleda veterinar. Na klavni liniji, kjer se pregledujejo trupi in organi, je veterinar vedno prisoten. Pregledajo se vsak trup in pripadajoči organi, ki se po tekočem traku premikajo mimo pregledujočega. Do potrošnika ne sme priti nič oporečnega.
Preden se živali zakolje, se jih omami. Tudi na tej točki mora delovanje tehnike (če gre za omamljanje s plinom) ali delo človeka (če se živali omamlja z električnim šokom) občasno preveriti veterinar. Lahko se zgodi, da živali niso pravilno omamljene, torej ne izgubijo zavesti. Če žival ni omamljena, prerez vratu (vene jugularis) boli, in živali, medtem ko visijo na kavlju, obrnjene z glavo navzdol, brcajo. Posledica so lahko izpahi, poškodbe mišic … Tako meso se zavrže. Tega pa si v klavnici seveda ne želijo. Zato mora biti žival res omamljena. Vse teče po tekočem traku. Trupla visijo s stropa in krožijo. Potem jih odprejo in izločijo notranje organe, ločijo glavo, parklje. Stala sem na kritični točki, kjer sem pregledovala polovice trupov in notranje organe: bezgavke, pljuča, jetra, črevesje … Več kot polovica organov je bilo invalidiranih. Vse to je bilo treba zavreči.
Kako to mislite: invalidiranih? Kako se to vidi?
Poškodovanih, okuženih … V črevesju so bile gliste, na pljučih abscesi (bakterijska okužba), pnevmonije, ehinokokoza … Te spremembe v tkivu povedo, da je bila žival okužena oz. invalidirana. V bistvu je to logično in pričakovano. Na farmah so živali natlačene in nimajo možnosti za gibanje, ni naravne svetlobe, stojijo na betonu ali rešetkah – to so idealne razmere za širjenje bakterij, virusov in parazitov. Seveda obstaja pravilnik za rejne živali. Preberite si ga. Rejec mora doseči določene zahteve. Te so res minimalne. A marsikateri rejec še tega, kar je z zakonom določeno, ne upošteva.
Ali ste stali tam vseh osem ur?
Ne, veterinarji se menjavajo. Na liniji si 45 minut, potem pa greš delat druge stvari. Saj človek ne zdrži … Saj se mu zmeša …? Navadiš se. Izklopiš. Doma pa je hudo … No, meni je bilo.
Ali ne pade koncentracija?
Tekoči trak vam narekuje tempo dela. To je res. A ne potrebuješ ne vem kakšne koncentracije. Hitro se vidi, ali je meso v redu ali ne. Kar ni v redu, gre na drugo linijo. Tri do štiri dni na teden sem delala v klavnici, preostale dni na terenu (obiskovala živilske trgovine, kjer sem nadzorovala, če upoštevajo normative) ali v pisarni.
Delo na liniji se začne zgodaj, ob štirih zjutraj se že začne klanje. Večina kamionov z živalmi prihaja ponoči. Da ljudje ne vidijo. Poleti bi bilo za živali zaradi vročine tudi nevzdržno. Pozimi bi lahko vozili vedno podnevi, a ne. Ko se živali pripeljejo s kamioni, se vhlevijo … Živali pripeljejo v glavnem iz iste regije, da bi bila relacija čim krajša. Pogosto pa jih vozijo prek cele Evrope, ker je drugje klavnica cenejša.
V Sloveniji obstaja transportna mobilna veterinarska postaja. Ta naj bi kontrolirala prevoz živali v klavnice po Sloveniji. Koliko so ažurni, koliko v resnici želijo to delati, ne vem. Videla jih še nisem. Živali prvič vidi veterinar (včasih je drugje bolj pomembno delo in ga tudi takrat ni) šele, ko jih raztovorijo s kamionov. Verjetno se nalagajo na kamione pri rejcu že ob dveh, treh zjutraj. Kaj se tam dogaja, nihče ne ve. Dvomim, da imajo veliko potrpljenja ob teh urah.
Na televiziji smo gledali pretresljive posnetke iz prašičjih hlevov, posnetke poškodovanih in mrtvih prašičev med živimi. To je standard. Klavnica je za rejne živali pravzaprav odrešitev. Prašiče - pitance zakoljejo, ko dosežejo težo 90 do 110 kg. Odojke, ko so stari nekaj mesecev. Plemenske svinje pa živijo nekaj let. Ves čas so breje in ves čas dojijo prašičke. To so ogromne živali. Imajo po 500 kg.
Vse rejne živali so krmljene z namensko pripravljeno krmo. To je krmna mešanica, ki vsebuje: encimski kompleks, sojine proteine, antibiotike, kislinarje, zrnje, antioksidante, mlečne izdelke, stimulanse rasti, živalske komponente, mineralne in vitaminske dodatke. Pomislimo: kar pojedo živali, z njihovim mesom in izločki (mleko) pojedo vsejedi.
Compassion in World Farming je v koaliciji z več kot 170 organizacijami zbrala 1,4 milijona podpisov in dosegla uresničitev obljube Evropske komisije za spremembo zakonodaje, ki predvideva odpravo kletk v živinoreji do leta 2027. Ne vem, če se bo to zgodilo … Temu se bodo uprli rejci in inštitucije, ki služijo z živinorejo. Saj dobivajo subvencije od države … Najbrž bodo dobili večje subvencije, da bodo lahko zadostili novim normativom (bolj humanim za živali).
V interesu države ni, da bo živalim dobro. V interesu države je zaslužek, na račun tistih, ki jih ne slišimo, ki jih zmoremo vkleniti. In to so živali. Služi se na račun šibkejših.
Ko sem delala v klavnici, sem upala, da bom lahko kaj doprinesla za dobrobit živali. In sicer na točki, kjer se razkladajo s kamionov in vhlevljajo. Živali je strah, ne hodijo prostovoljno, delavcem se mudi, zadaj že čaka nov kamion, prašiči so natovorjeni v dveh nadstropjih, za njim pride kamion, kjer je govedo z rogovi zvezano ob steno kamiona (da med prevozom z rogovi ne poškodujejo soseda ali ga poteptajo, če kakšna žival pade po tleh). Jaz bi bila tam deset ur in skrbela, da se z živalmi dela mirno, tudi če bi se mudilo.
Upala sem, da bom naredila malo več, kot je bilo namenjeno, pa se je zgodilo, da sem dejansko naredila manj … Bila sem tam in nekajkrat opozorila na stvari … Pa so mi rekli, da je vse v redu, in me poslali delat nekam drugam …
Kasneje niste več pomislili, da bi delali v kakšni klavnici? Verjetno bi tam hitro dobili delo. Po moje se veterinarji ravno ne tepejo za delo v klavnici.
Ne, najbrž ne bi dobila … Nobena klavnica me ne bi več zaposlila … Veterinarskih uprav ni tako veliko … Poznajo se med seboj …
Vaša misel za konec?
Dokler bo človek kos mesa ali žlico jogurta dal v usta, bo VEDNO en voznik vozil žival v klavnico, VEDNO bo en človek žival usmrtil, VEDNO bo en rejec ohranjal nevzdržne pogoje za živino. Bližajo se meseci druženja, obdarovanja, veselja. To so meseci, ko se zakolje največ živali. To so najbolj krvavi meseci v letu. Razmišljam, kako bi zaključila … A nimam več kaj dodati.
Besedilo: Metka Pekle
Revija Osvoboditev živali, letnik 19, številka 42, str. 54-55.
Fotografija: Pixabay.