Poletje se približuje in vroči poletni dnevi nam prinašajo obilo zadovoljstva, poletnega sproščenega dopustniškega vzdušja. Vročina in predvsem vročinski valovi pa prinašajo tudi nevarnost za naše hišne ljubljenčke in to predvsem velja za pse in muce. Ti v koži nimajo žlez znojnic, razen v šapicah.
Žleze znojnice imajo važno vlogo pri reguliranju temperaturnega stanja v organizmu. Z izločanjem znoja pospešujejo hlajenje organizma. Ljudje se začnejo potiti na vročini in si na ta način uravnavajo, nižajo telesno temperaturo. Psi in tudi muce se hladijo izključno preko jezika. V vročini zelo pospešeno dihajo, zato imajo na široko odprt gobček, iz katerega visi velik jezik. Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki se pretaka v jeziku. Jasno nam mora biti, da tak sistem hlajenja organizma ni učinkovit pri višjih temperaturah. To pomeni, da lahko zelo hitro zataji in pride do zelo nevarnega pregretja organizma, tako imenovane HIPERTERMIJE in življenjske ogroženosti živali.
Izrednega pomena je, da zagotovimo v vročih dneh svojim živalim zadostno senco oz. možnost, da se umaknejo pred vročino. To moramo kot lastniki imeti vedno v mislih, tudi če se neodgovorno odločimo in pustimo psa v avtu, ko skočimo samo za trenutek v trgovino. Ta trenutek se mimogrede lahko zavleče za 10 ali 20 minut in če je avto na soncu, lahko pride do pregretja psa.
Če smo bili tako neprevidni in neodgovorni, da se nam je to zgodilo, moramo psa čim prej zaviti v mokro brisačo, da ga začnemo hladiti, in takoj poiščemo pomoč pri veterinarju. Na žalost zelo hitro pride do sprememb v krvi, do edema možganov in ostalih zdravstvenih problemov, ki so kljub zdravljenju lahko usodni za žival.
Sveža voda je prav tako življenjsko važna zadeva, ki jo moramo zagotoviti svojim živalim v vročini. Vodo moramo v posodici za pitje večkrat zamenjati, da ne postane postana in polna slin.
Poletni vročini moramo prilagoditi tudi režim prehranjevanja živali. Živali v vročini ponavadi ne jedo. Obrok jim ponudimo najbolje pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Obroke lahko količinsko in s tem tudi kalorično zmanjšamo, da dodatno ne obremenimo organizma. To velja predvsem za starejše in bolne živali. Najbolje je, da uporabimo briketirano suho hrano, saj se ta na vročini ne usmradi in pokvari. Kosi mesa, drobovine ali ostanki z mize so lahko že v 12 urah polni črvov in hudo smrdeči. Vzrok so lahko najmanj driski, bruhanju ali celo mnogo bolj nevarni zastrupitvi z bakterijami, ki so se namnožile v hrani in so lahko usodne za žival.
Pse peljemo na sprehod zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko se ozračje ohladi, vmes pa samo toliko, da opravijo fiziološke potrebe.
Poleti pri marsikaterih lastnikih kosmatinčkov prihaja do dileme, ali naj vzamejo na dopust tudi svojega ljubljenčka ali je bolje, da ostane doma. Če gledamo iz stališča kužka, bi dilemo razložil takole. Kužek je zelo vdana in zvesta žival. V bistvu ne potrebuje počitnic, kot jih pojmujemo ljudje, ki se na počitnicah sproščamo, razvedrimo, napolnimo s pozitivno energijo in podobno. Kužek je sproščen in maksimalno srečen vedno, kadar je v družbi svojega lastnika ali družine. Ti mu predstavljajo krdelo, v katerem živi, kjer je na varnem, ljubljen, sproščen in maksimalno uživa. To pomeni, da kadar se njegovo krdelo premakne na počitnice, si vsekakor želi biti zraven. Vseeno mu je, v kateri kraj gredo, na primer na morje, važno je, da gre s svojimi lastniki, s svojo družino oziroma, po pasje gledano, s svojim krdelom.
Vsekakor lahko kuža na dopustu tudi maksimalno uživa, kar še posebej velja za kužke, ki živijo v mestih, v stolpnicah in se gibljejo predvsem po betonu in asfaltu. Slednji so presrečni, ko lahko divjajo po travnikih nekje na deželi ali se sprehajajo s svojim lastnikom po obmorskih, manj obljudenih poteh. Menim, da tudi kužek potrebuje odmik od vsakdana, in če se to zgodi z njegovimi lastniki, družino, bo maksimalno srečen in zadovoljen.
Razjasnil bi še eno dilemo, glede kopanja kužka v morski vodi. Morska voda ni problematična za kopanje psov, prej lahko trdim nasprotno, da je pravo zdravilo za celo vrsto težav s kožo, predvsem pri težavah, ki jih povzročajo glivice. Psi, ki imajo pogosto rdeče tačke in se med prstki ližejo, imajo najpogosteje težave z glivicami, ki se razmnožijo po koži in med prsti psov, ki imajo težave z alergijo. Za take pse je morska voda celo priporočljiva, saj ima izrazite protiglivične lastnosti.
Že vsakodnevna hoja po morski vodi privede že po nekaj dneh do drastičnega izboljšanja bolezenskega stanja med prsti. Rdečina se začne umirjati in kužek si prstke bistveno manj liže. Priporočam le, da se zvečer oziroma po vsakem kopanju v morju umije v sladki vodi, lahko ga operemo s tušem, saj na ta način preprečimo morebitno draženje in skelenje kože zaradi slane vode.
Ne silimo psa k plavanju v globoki vodi, če tega noče, saj se mu morje lahko krepko zameri. Zadostuje že, če samo hodi po vodi in se kasneje mogoče tudi uleže vanjo.
Besedilo: Emil Senčar, dr. vet. med.
Revija Osvoboditev živali, letnik 20, številka 43, str. 38-39.