26. oktobra 2020 je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poslal na Agencijo RS za okolje (ARSO) vlogo za izdajo dovoljenja za odstrel volkulje in njenih šestih mladičev na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Ne zato, ker bi ogrožali varnost okoliškega prebivalstva ali povzročali gospodarsko škodo z napadi na drobnico. Ne zato, ker bi bili komurkoli nevarni ali moteči. Temveč zato, ker so bili rezultat večletnega grozovito slabega “upravljanja”, ki ga je določalo Ministrstvo za okolje in prostor iz leta v leto - kljub odločitvam sodišč in opozorilom biologov, društev, naravovarstvenikov.
POJAV KRIŽANCEV
Do leta 2017 na območju Kamniško-Savinjskih Alp v okviru nacionalnega monitoringa volka niso zaznali prisotnosti te živali. V letih 2018 in 2019 je analiza genetskih vzorcev potrdila, da se na omenjenem območju zadržuje samica volka. Junija 2019 jo je poklicni lovec opazil z mladiči. Zaradi suma pojava volčjih križancev s psom so postavili več fotopasti in pobrali genetske vzorce z mesta opažanja volkulje in njenih mladičev.
Poznejše analize genetskih vzorcev so potrdile domnevo, da gre za križance med volkom in psom. Oktobra 2019 je ARSO izdala dovoljenje za odstrel vseh petih križancev. Čeprav ima Društvo za osvoboditev živali status društva, ki deluje na področju javnega interesa ohranjanja narave, v postopek izdaje tega dovoljenja protipravno ni bilo vključeno. Do izteka veljavnosti dovoljenja so bili mladiči štirje. Preostalega petega križanca so ponovno opazili poleti 2020, zato je ARSO izdala dovoljenje za odstrel še tega. Tokrat se je Društvo za osvoboditev živali, ki ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih, v postopek vključilo kot stranski udeleženec.
Društvo je 22. 7. 2020 podalo izjavo, v kateri je pozvalo ARSO, naj predlog za odstrel zavrne. Svoj poziv na odločevalce je naslonilo na izsledke raziskovalcev slovenskega projekta SloWolf 2010-2014 (v okviru evropskega programa Life), ki so pokazali, da je smrtnost med slovenskimi volkovi zelo visoka zaradi človekovih dejavnosti (legalni odstrel, krivolov, povozi). Opozorili so na škodljive posledice zlasti v primeru smrti osebkov iz dominantnega para: tropi v tem primeru razpadejo, njihov teritorij pa prevzamejo drugi, mlajši volkovi, ki zaradi manjše izkušenosti v lovu pogosteje lovijo lažje ulovljive domače živali in se z njimi (domačimi psi) tudi parijo. Upravljanje volčje populacije izključno z odstrelom zato vodi v navidezni paradoks: večji je odstrel, večja je škoda. Ampak dokler ni prišlo do prvega križanja z domačim psom zaradi porušenih tropov in njihovih struktur, so ta dejstva vsi odločevalci ignorirali ter odrejali odstrel za odstrelom. In kaj je rešitev odločevalcev sedaj? Postrelimo še te.
Poleti 2020 je imel ZGS informacije že o novem leglu križancev, v katerem so bili po navedbah poklicnih lovcev najmanj štirje mladiči. Genetska analiza sline s pokončanih ovc v napadu, ki se je zgodil konec junija, je potrdila prisotnost volkulje, ki so jo spremljali od leta 2017. Vnos pasjih genov v volčjo populacijo je ZGS ocenil kot eno glavnih groženj dolgoročni ohranitvi volkov pri nas, kar je zelo zanimivo, ker mu ni bilo popolnoma nič mar, ko s(m)o ga na to dejstvo opozarjali tako društva kot posamezniki v postopkih, v katerih je ravno ZGS predlagal pavšalni odstrel volkov. Tako oceno je postavil na osnovi bojazni, da se na ta način v volčjo populacijo prenašajo lastnosti psov, ki so pri volkovih neželene, npr. odsotnost strahu pred človekom. Zato je podal vlogo za izdajo dovoljenja za odvzem sedmih osebkov volka iz narave z odstrelom. Omenjeni radikalni predlog je opredelil kot nujen in edini možen ukrep za uspešno dolgoročno varstvo populacije volka.
V zvezi z upravnim postopkom izdaje dovoljenja za odstrel volkulje in šestih mladičev – križancev (ki ga je začela ARSO na pobudo GZS) je Društvo za osvoboditev živali kot stranski udeleženec v postopku 10. 11. 2020 podalo svojo izjavo. V njej je usmrtitev sedmih živali zavrnilo z utemeljitvijo, da usmrtitve kot že po naravi najbolj radikalnega poseganja v osebke vrste ni možno utemeljiti kot ukrep varstva vrste. Nasprotno, kljub trditvam o porastu populacije vrste, ki v predlogu odstrela ni dokazana, je ta ukrep nesprejemljiv s stališča mednarodne, evropske in slovenske zakonodaje ter moralno-etičnega vidika. Društvo za osvoboditev živali se je spet sklicevalo na študije, ki so pokazale, da splošno ubijanje volkov ni ukrep, s katerim bi bilo mogoče učinkovito upravljati populacije volkov ali zmanjševati škodo.
S takim upravljanjem se doseže le nenehno rušenje strukture volčjih tropov, na kar je opozoril raziskovalec projekta SloWolf Miha Krofel: “Volkovi so monogamna vrsta, mi pa smo jih prisilili v stalno menjavanje partnerjev, kar ima lahko za negativno posledico križanje s psi, vpliva pa tudi na izbor plena. Volkovi so pri lovu na divjad uspešni le kot dobro uigrana ekipa, če pa ta, na primer zaradi odstrela člana tropa, razpade, se pogosteje lotijo lažje dostopne hrane, na primer ovac.”
Društvo za osvoboditev živali je opozorilo na nedopustno prakso v Sloveniji, ki populacij zavarovanih živalskih vrst ne obravnava celovito, ampak največkrat le s stališča odstrela. Life MIRCO-lupo, ki se ukvarja z volkovi – križanci v sklopu Evropske unije, katere zakonodaja zaščitenih živalskih vrst je obvezna tudi za Republiko Slovenijo, je predvidel, da je križance potrebno sterilizirati in spustiti nazaj v naravo. V Italiji so jih nameščali v posebna zavetišča (saj evtanazija ali odstrel po evropski zakonodaji nista dovoljena). Alternativne možnosti torej obstajajo in so vedno obstajale, vendar jih v Republiki Sloveniji predlagatelji in odločevalci vedno zavračajo kot neprimerne in predrage, brez dejanske presoje. Živalsko življenje je pač zastonj, pa še kot trofejo ga lahko prodaš.
Svojo izjavo je Društvo za osvoboditev živali zaključilo z zahtevo, da se v Sloveniji začnejo sprejemati ukrepi, nujni za zavarovanje populacije volkov (strokovna podlaga je v tem primeru projekt MIRCO-lupo), odstrel kot ozko zamejena možna izjema pa se neha uporabljati kot pravilo.
ALTERNATIVE ODSTRELU
Raziskovalec zveri Miha Krofel, ki je sodeloval pri prvem obsežnem proučevanju volkov v Sloveniji, je v intervjuju (MMC RTV, 9. 12. 2019) zatrdil, da povečano število škod zaradi volčjih napadov na domače živali v letu 2019 ni povezano s številom volkov. Med letoma 2010 in 2014 se je število volkov povečalo z 39 na približno 50, škode pa so se v istem času zmanjšale za 74 %, kar je bilo takrat predvsem posledica vpeljevanja učinkovitih zaščitnih ukrepov za drobnico. Izpostavil je, da so se na nekaterih območjih (Gorenjska, severna Primorska in Bloke) začeli pogosteje pojavljati volkovi, ki jih tam prej ni bilo ali pa so se pojavljali le občasno. V teh predelih Slovenije je drobnica slabše zaščitena, saj za to več desetletij ni bilo potrebe. Zato je tudi napadov nanjo več oziroma so usodnejši. Opozoril je, da je na Zavodu za gozdove zaposlenih nekaj vrhunskih strokovnjakov za zaščitne ukrepe, država pa nudi subvencije za nabavo opreme in dodatno delo, ki je povezano s temi ukrepi. Njihovo pomoč je prejelo (do dneva intervjuja) že več kot 120 rejcev po Sloveniji in na teh pašnikih so se škode zmanjšale za skoraj 90 odstotkov.
KAJ PA DRŽAVA?
Kljub vsem argumentom naravovarstvenikov iz preteklih let država izdaja dokumente, ki so strokovno in pravno sporni. Na ta način brezvestno dopušča in vzdržuje škodljivo upravljanje z našim okoljem in v njem živečimi živalskimi vrstami.
Besedilo: Metka Pekle, Monika Naumovski
Revija Osvoboditev živali, letnik 18, številka 41, junij 2021, str. 51-53.