Spoštovani,
v novicah smo zasledil, da se na območju Mestne občine Ljubljana namerava izvesti odstrel nutrij, kar se utemeljuje z “varstvom okolja”, pri čemer naj bi se zadevno financiralo celo iz sredstev Podnebnega sklada.
Primarno prosimo, da se sprejeta odločitev o odstrelu nutrij vroči Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice kot društvu, ki ima podeljen status delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali. Namreč, iz razlogov navedenih v nadaljevanju, menimo, da v postopku sprejemanja odločitve ni bil ustrezno varovan interes živali, konkretno nutrij, kot čutečih bitij, zato prosimo za vročitev odločbe in zadržanje vseh nadaljnjih postopkov, dokler se ne izpelje postopek ustrezno z možnostjo varovanja vseh interesov, ki jih je potrebno upoštevati.
Kot družba, bi želeli, da bi bila skrb za živali nekaj, kar bi država udejanjala in bila tako zgled fizičnim osebam. Skladno s 15.a členom Stvarnopravnega zakonika so živali namreč čuteča bitja. Ravnanje z njimi kot z stvarjo, ki jo lahko odstraniš ali se znebiš, ko ti ni potrebna ali zaželena, predstavlja mučenje živali. Nutrije so prisotne na območju Mestne občine Ljubljana že desetletja, odstrel živali pa mora biti zadnje možno sredstvo, po katerem se poseže šele, ko so izčrpane vse druge možnosti.
Ukrep, predstavljen v medijih, tako ne zadosti ne nujnosti, prav tako pa ni razvidno, da so bile pretehtane vse milejše možnosti v postopku sprejema odločitve. Tudi poseganje v njihov prostor, ki so si ga v poskusu sožitja z ljudmi priborili, predstavlja ravnanje, ki je v nasprotju z njihovo dobrobitjo, definitivno pa ob odsotnosti nudenja alternativnih možnost predstavlja nesorazmeren ukrep, ki je v škodo živali. Pri nutrijah gre za čuteča bitja z neverjetnim spominom in ljubeznivostjo, ki so jo zmožni izkazati, zato tako postopanje, katere namen je odstranjevanje živalske vrste, za katero nekdo smatra, da je nezaželena, nikakor ne predstavlja nekaj, kar bi pričakovali od družbe, države in občin in je nekaj, kar si kot družba, ki ima v ustavi zapisano prepoved mučenja živali (vseh živali, ne le udomačenih), ne bi smeli privoščiti, kaj šele tolerirati.
Skladno z navedenim ponovno zaprošamo za vročitev odločitve z namenom priglasitve stranske udeležbe v postopku in zadržanje vseh aktivnosti, dokler ne bo mogoče zastopati v postopku tudi interese dobrobiti živali in zagotoviti popolnega spoštovanja ustavne zapovedi prepovedi mučenja.
Poleg tega bi na temu mestu ponovno opozorili, da ravno tovrstne situacije kažejo na ogromno potrebo v Republiki Sloveniji po ustanovitvi urada Varuha pravic živali, ki bo lahko vse ukrepe, ki se nanašajo na živali kot čuteča bitja, preučil in se ustrezno vključil v postopke, saj kljub podeljenemu javnemu interesu na področju zaščite živali in okolja še vedno morajo interese tistih, ki nimajo glasu, zastopati prostovoljci v svojem prostem času, ko in če za to izvedo iz novic.
22. 5. 2023 je bil dopis razposlan na:
Odgovor Generalnega sekretariata Vlade RS na vlogo za vročitev odločitve o odstrelu nutrij 25. 5. 2023
Ponoven odziv Društva, 6. 6. 23
Spoštovani,
V povezavi z vašim dopisom, v katerem navajate, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dne 23. 9. 2022 izdalo odločbo št. 341-106/2022/4 s katero se je upravljavkam lovišč Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Rakitna, Tomišelj, Ig in Rakovnik Škofljica dovolil odlov nutrij (Myocastor coypus Molina.) na lovnih in nelovnih površinah v Krajinskem parku Ljubljansko barje, s katerimi upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, in sicer na območju lovišča, ki ga ima vsaka od upravljavk lovišča v upravljanju ter da se odlov nutrij izvaja na podlagi petega odstavka 43. člena ZDLov-1 v katerem je določeno, da je odlov divjadi dovoljen v znanstveno-raziskovalne in druge namene v širšem javnem interesu, na podlagi dovoljenja in pod pogoji, ki jih določi minister (pri čemer skladno z definicijo iz 5. člena ZDLov-1 pomeni odlov način lova, pri katerem se divjad ujame živo) ter da kot društvo, ki ima podeljen status delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, v navedenem primeru nismo izkazali svojega pravnega interesa na področju divjadi in lovstva, saj je bila odločba MKGP izdana na podlagi predpisa s področja divjadi in lovstva, ki specialno ureja področje živali, ki so divjad, in ne sodi na področje določil predpisov s področja zaščite živali, bi želeli poudariti naslednje:
Kot sami navajate, v skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ( list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). V drugem odstavku istega člena je navedeno, da je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V četrtem odstavku istega člena je še navedeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes.
Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) je temeljni zakon na področju zaščite živali, ki uresničuje tudi ustavno prepoved mučenja živali. ZZZiv določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; določa pogoje, ki jih je za zaščito živali treba zagotoviti pri reji in vzreji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in postopkov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali; ureja nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali; ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter določa kazenske sankcije za kršitelje določb tega zakona. Ta zakon ureja tudi ravnanje z ribami, divjadjo in lovskimi psi, če ni s predpisi, ki urejajo ribištvo, divjad in lovstvo, urejeno drugače. Poleg tega ZZZiv vsebuje temeljno definicijo živali, tj. živali so živi vretenčarji razen človeka, ki so sposobne čutiti, saj imajo razvite sisteme za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev;
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je društvo, ki skrbi za zaščito živali, okolja in narave, ter nevladna organizacija s statusom društva, ki deluje v javnem interesu. Status delovanja v javnem interesu je bil društvu podeljen z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na področju zaščite živali z odločbo 215-61/2019/5-VN z dne15. 5. 2019. Iz statuta društva izhaja cilj prizadevanja za pravilen človekov odnos do okolja in narave, etične vrednote ter spoštovanje vsega življenja in odgovornosti zanj, z namenom ozavestiti ljudi glede trajnega pomena varovanja okolja in narave za sedanje in prihodnje rodove.
Med nalogami, ki jih društvo opravlja z namenom uresničevanja svojih ciljev, je v 1. členu statuta društva določeno tudi prizadevanje za boljši položaj živali ter za neokrnjeno okolje in naravo, 3. člen določa, da so namen in cilji društva tudi prizadevanje za širitev zavesti o povezanosti človeka, živali, rastlin, mineralov itd., skratka žive in nežive narave, izobraževanje ter osveščanje na področju osveščanja o pravicah živali, prizadevanje za pravno priznanje pravic živali, prizadevanje za varstvo okolja in ohranjanje narave itd. V 4. členu Statuta med svojimi nalogami izrecno našteva informiranje javnosti o tematiki s področja varstva okolja in ohranjanja narave, izobraževanje glede zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave ter prizadevanje za pravno varstvo živali, narave in okolja. Društvo si prizadeva prispevati k širjenju znanj na področju varstva narave, nuditi učinkovito pravno varstvo na tem področju ter na tem področju sodeluje z različnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami.
Društvo tako deluje tudi s ciljem varstva naravnih vrednot ter tudi varstva interesov živali kot čutečih bitij, ki bi kot taka morala biti upoštevana pri presojanju interesov. Interes preprečiti neupravičen uboj nutrij pod pretvezo odvzema brez kakršnekoli omejitve, je konkretiziran interes zaščite interesov živali. Ker gre v konkretnem primeru za društvo, ki je ustanovljeno za varstvo okolja in živali ima pravni interes za izpodbijanje predpisov, ki posegajo v področje, za katero je ustanovljeno. Čeprav MKGP trdi, da društvo nima pravnega interesa, ker so nutrije lovne živali, bi želeli opozoriti, da so tudi nutrije čuteča živa bitja, skladno s 15. a členom Stvarnopravnega zakonika. Zato dejstvo, da določena živalska vrsta spada med lovno, ne pomeni, da ji je odrečena zaščita kot živemu čutečemu bitju. Društvo si prizadeva prispevati k širjenju znanj na področju varstva narave in zaščite živali ter nuditi učinkovito pravno varstvo na področju, kjer interese predstavljajo in varujejo le nevladne organizacije in društva, saj objekti in subjekti varstva nimajo svojega predstavništva ali glasu. Zato je nujno, da se društvu prizna naveden pravni interes v postopku. Ker odločba, kjer se zahteva stranka udeležba, določa možnosti usmrtitve živali določene živalske vrste s spodbujanjem neomejenega odstrela; nepotrebna usmrtitev živali pa predstavlja mučenje po Zakonu o zaščiti živali, kar posledično krši Ustavo RS, društvo izkazuje pravni interes za pobudo ustavnosti tudi z vidika zaščite živali in ustavne prepovedi mučenja le-teh. Glede na vaš dopis, pa bi na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja želeli, da nam posredujete:
* odločbo št. 341-106/2022/4
* podlago za sprejem odločbe št. 341-106/2022/4 (strokovna dokumentacija, zapisniki sestankov, morebitni dopisi, ki so privedli do izdaje odločbe)
* pravne podlage za usmrtitev nutrij v primeru, da se namerava izvajati odlov (ujetje živega osebka) na podlagi petega odstavka 43. člena ZDLov-1
* podlago za uporabo sredstev iz Podnebnega sklada (dokumentacija, zapisniki sestankov, morebitni dopisi, ki so privedli do sprejema te odločitve)
S spoštovanjem.
Stanko Valpatič
Skupina varuha pravic živali
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice