Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo pripombe na Uredbo, ki je v javni obravnavi do 30. oktobra 2019.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano , Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Zadeva: Pripombe k »Uredbi o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2020«
Spoštovani,
v zvezi s predlogom Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2020, ki je v javni razpravi, podajamo pripombe in predloge, kot sledijo v nadaljevanju.
Kot namen ukrepa dobrobit živali (DŽ) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) navaja, da gre za spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izvajanju zahtev dobrobiti živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja. Pogoj, da se lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva vključi v ukrep DŽ, je opravljeno štiriurno usposabljanje iz vsebin s področja dobrobiti živali. Vse osebe, ki sodelujejo v programih, ki podpirajo dobrobit živali, bi bilo potrebno temeljito izobraziti s področja dobrobiti živali, kamor bi bilo smotrno vključiti tudi strokovnjake iz različnih organizacij zaščite živali, ki delujejo v interesu zaščite živali neprofitno in lahko najbolj nepristransko podajo mnenje o dobrobiti živali z vidika njihovih interesov.
Štiriurno izobraževanje iz vsebin s področja dobrobiti živali s strani zaposlenih na KGZ za osebe, katerim živali predstavljajo ekonomsko sredstvo in objekte dejavnosti, ki prinaša dobiček, nikakor ni zadostno za dodelitev dodatnih sredstev iz proračuna, ki ga polnimo davkoplačevalci. V povezavi z izobraževanjem pa ga v praksi sploh ni potrebno opravljati za dodelitev sredstev. Neudeležba na usposabljanju se kaznuje v skladu s Katalogom zmanjšanj plačil in izključitev. V primeru ponavljajočih kršitev – večletne zaporedne neudeležbe na izobraževanju se kazen stopnjuje (če se neudeležba ponovi dvakrat za 20 %, če se trikrat za 30 %). Opomba 1. Torej še temeljni namen, ki naj bi bil dosežen z izobraževanjem, se ne zagotavlja kot dejanski pogoj, kot je to predstavljeno v predlogu predpisa, temveč le kot dodatno sredstvo za ohranitev polne višine dodeljenih sredstev. Iz prakse je znano, da prenekateri upravičenec »navidezno« zagotovi večje pašne površine oziroma pogoje za pogostejše izpuste in ukrepe za boljšo obravnavo živali, da zadosti osnovnim zahtevam dodelitve dodatne državne denarne pomoči, v praksi pa živali še vedno do svoje smrti preživljajo mukotrpno življenje brez možnosti uresničiti svoja naravna vedenja.
Pri govedorejcih je bilo npr. v letu 2017 izvedenih neposrednih kontrol le na 7,86 % kmetijskih gospodarstev, vključenih v projekt – kršitve pa so bile ugotovljene kar na 63 %, kar močno nakazuje na neustrezno usmerjenost ukrepa ter da ta ne dosega svojega namena. Ker se kmetijska gospodarstva zavedajo, da nadzor vseh ni mogoč, pridoma izkoriščajo dodatne državne denarne spodbude za opravljanje gospodarske dejavnosti, ki temelji na trpljenju živih bitij.
Živinorejci, ki nameravajo vsaj delno omogočiti boljše pogoje za življenje živali, ki jih v končnem rezultatu ubijejo za profit, in imajo zmožnosti za to, so takšne ukrepe izvajali že pred vključitvijo finančnih spodbud; tovrstne finančne vzpodbude pa praznijo državni proračun na račun živinorejcev, katerim primarni namen ni dobrobit živali.
Tudi način »izbire ukrepov« na to nakazuje, npr. pri prašičih, pri plemenskih svinjah in mladicah lahko izbirajo med tremi zahtevami, in sicer med skupinsko rejo z izpustov (v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri), izboljšano krmo ali da živalim v skupinskih boksih zagotovijo za 10 odstotkov več prostora, kot določa predpis za zaščito rejnih živali, pri čemer se vsaka drugače »splača« z denarnega vidika. 25,64 evra na »glavo velike živine (GVŽ)« dobijo prašičerejci na leto, če poskrbijo »za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov«, 17,1 evra na GVŽ na leto pa jim izplačajo, ko sesne pujske kirurško kastrirajo z uporabo anestezije oziroma analgezije.
Žalostno, da ti »dodatni ukrepi« še vedno ne omogočajo niti minimalnega normalnega naravnega vedenja živalim, medtem ko je bilo v Sloveniji v programu za razvoj podeželja 2014–2020 za plačila v zvezi z dobrobitjo živali (DŽ) na voljo 32,5 milijona evrov.
Bolj smotrno kot uvajanje ukrepov, ki so slabo nadzorovani in se v praksi mnogokrat uporabljajo le kot sredstvo zagotovitve dodatnega denarja iz proračuna, za živali pa ni nič bolje poskrbljeno, bi bilo okrepitev nadzornih inšpekcijskih organov (ne le v sklopu tega projekta, temveč tudi glede spoštovanja osnovnih predpisanih zahtev ravnanja z živimi bitji).
V vsakem primeru so pogoji za dodelitev sredstev in način (samo)nadzora nad samim ukrepom preskopa in povsem v nasprotju z ciljem, da se kmetijska gospodarstva spodbudi k preseganju osnovnih zahtev glede dobrobiti živali. Živinorejci tako rabijo le izdelati »program dobrobiti živali« oziroma se odločiti, da bodo žival imeli spuščeno na paši določeno minimalno predpisano obdobje in nato mesečno o tem sami poročati v centralni register ter tako izvajati samokontrolo.
Pri izpustu živali mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov, kar je njegova edina obveznost »poročanja« in »nadzora«, ki se vrši nad primerno uporabo dodeljenih sredstev. Sankcije v primeru kršitve zahtev po zagotovitvi višjih standardov ali pri lažnem poročanju so le provizorične, saj v večini primerov predstavljajo le nekaj-procentno zmanjšanje dodeljenih sredstev; le res hude kršitve, ki so povsem v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev in ki predstavljajo že uresničitev elementa kaznivega dejanja. Goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1) pa so v sklopu ukrepa dobrobit živali šele meja, ko se sredstva ne dodelijo.
Takšne vrste sankcij nikakor ne zagotavljajo spoštovanje ukrepa povečane dobrobiti živali, ne odvračajo kršiteljev od nadaljnjih kršitev in k ukrepu tako privabljajo predvsem osebe, ki bodo sistem znale izkoristiti brez posledic.
Društvo za osvoboditev živali ima podeljen s strani MKGP status delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali z odločbo 215-61/2019/5-VN z dne 15. 5. 2019. Zaradi nespoštovanja pravice sodelovanja civilne javnosti v postopkih sprejemanj predpisov s strani MKGP v preteklosti opozarjamo, da pravici stranke, da sodeluje v postopku sprejemanja pravnega predpisa, ustreza na drugi strani dolžnost organa, ki sprejema predpis, da se s pripombami in predlogi seznani, da jih vsebinsko obravnava ter da se do njih opredeli.
To načelo, za katerega je ustavno sodišče že pojasnilo, da predstavlja vsebino 22. člena URS, mora veljati tudi v postopku sprejemanja predpisov, saj brez tega pravice do sodelovanja ni mogoče uresničevati.
V skladu z navedenimi pomanjkljivostim vas pozivamo, da pripombe preučite ter jih vključite v postopek sprejemanja predpisa ter na njih utemeljeno odgovorite.
V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljamo.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice,
Ostrožno pri Ponikvi - del 26, 3232 Ponikva
E-mail:
Ljubljana, 3. 10. 2019