Nekateri že dolgo vemo, kako zelo pomemben je naš imunski sistem za naše zdravje in dobro počutje. V tem letu korone pa se vse več ljudi zanima za to temo. Ni malo nutricionistov, zdravnikov in ostalih strokovnjakov za prehrano, ki so že od samega začetka virusa za covid-19 opozarjali, da ni potrebe za strah, če skrbimo za dober imunski sistem. Kako to storiti, smo zaprosili za razlago že znano in uveljavljeno nutricionistko Jeleno Dimitrijević.
ČIM VEČJA SO ODSTOPANJA OD NAŠIH RESNIČNIH POTREB, TEM VEČJE SO MOŽNOSTI, DA NAŠ ORGANIZEM NE DELUJE NAJBOLJ OPTIMALNO.
Brez imunskega sistema ne bi imeli možnosti za obrambo pred škodljivimi organizmi in toksini iz okolja ali uničujočimi spremembami, ki se dogajajo znotraj našega telesa. Imunski sistem nas ščiti pred strupenimi substancami, bakterijami, virusi in patogenimi mikroorganizmi. Sestavljen je iz različnih organov, celic in beljakovin. Če vse deluje brezhibno, ne čutimo, da se karkoli dogaja. Ko pa imunski sistem postane preobremenjen in izgubi svoje vitalne funkcije, se pojavi neravnovesje in nastopi bolezen.
Imunski sistem aktivirajo snovi, ki jih ne prepozna kot del lastnega telesa, na kar se odzove. Ponavadi to reakcijo povzročajo antigeni, proteini, ki so na površju bakterij, virusov, glivic, ali pa so to zdravilne učinkovine v zdravilu, pelodi, različne kemikalije, v določenih primerih tudi človeku lastne molekule. Ko se antigeni vežejo na receptorje celic imunskega sistema, se aktivirajo kompleksni procesi v telesu. Ko se prvič sooči z neznanim organizmom ali snovjo, ki ne sodi v naše telo, imunski sistem shrani informacijo o tem ter kako naj premaga vsiljivca. Na ta način bo naslednjič hitreje in uspešneje ukrepal in nevtraliziral potencialno nevarnost.
Obstajata dva dela imunskega sistema (prirojeni in pridobljeni imunski sistem ali humoralna in celična imunost), ki se dopolnjujeta. Prirojeni imunski sistem, ki je navzoč že pri rojstvu in nima spomina, je odgovoren za splošno obrambo telesa, preprečevanje vstopa infekcijskim agensom v organizem, odstranjuje tuje in potencialno škodljive makromolekule, mikroorganizme in zajedavce brez imunskega odziva (temelji na anatomskih in mehaničnih ovirah, nespecifičnih baktericidnih snoveh, na aktivaciji vnetnih reakcij, fagocitozi, naravnih celicah ubijalkah, interferonih idr.).
Pridobljeni imunski sistem (limfociti, celice ubijalke, celice pomagalke, gama delta T-celice ...) se je razvil v zgodnjih vretenčarjih in omogoča močnejši imunski odziv, pojavi pa se tudi imunski spomin, pri katerem si imunski sistem zapomni značilne antigene posameznega patogenega organizma. Tako lahko sproži specifičen antigen, kar zahteva prepoznavanje tujih molekul med procesom predstavitve antigena. Specifičnost antigenov omogoča odziv, ki je ukrojen za specifičen patogen ali celico, okuženo s patogenom. To sposobnost priprave odgovora ohranjajo "spominske celice". Če patogen ponovno okuži telo, ga spominske celice hitro odstranijo. To je osnovni prikaz delovanja imunskega sistema. Naša naloga pa je, da mu pomagamo, da deluje čim bolj optimalno. Osnovne naloge, ki jih opravlja in nas tako varuje, so:
- identificira napadalca (virusi, bakterije, paraziti, glivice, toksini in druge nevarne snovi),
- organizira napad in izdela protitelesa,
- uniči ali nevtralizira napadalca in ga izloči iz telesa,
- komunicira z drugimi celicami in išče dodatno pomoč, če jo potrebuje,
- sproži vnetje, da zavaruje celico,
- prepozna spremembe v telesu in uniči poškodovane celice, kot so rakaste.
Veliko ljudi ima težave z oslabljenim imunskim sistemom predvsem zaradi tega, ker ne živijo optimalno, uživajo veliko predelanih živil in živil živalskega izvora, živijo v toksičnem okolju, veliko so pod stresom, vrtijo se v začaranem krogu podzavestnih vzorcev in “negativnih emocij” (jeza, bes, žalost, strah, zaskrbljenost …) in misli, veliko so v zaprtih prostorih, primanjkuje jim sončne svetlobe in svežega zraka, niso v stiku z naravo, ne telovadijo, jemljejo zdravila, se cepijo … Čim večja so odstopanja od naših resničnih potreb, tem večje so možnosti, da naš organizem ne deluje najbolj optimalno. Razmnoževanje virusov, bakterij, glivic, parazitov … ni resničen problem. Problem je okolje, ki ga sami ustvarimo in ki omogoča prevlado patogenih organizmov.
Če želimo živeti zdravo in ustvariti pogoje za dobro delovanje našega obrambnega sistema, je treba ugotoviti glavne dejavnike dobrega zdravja. Prehrana, ki je polnovredna, rastlinska, bazična in nutritivno bogata, bi morala biti naša prva izbira.
Pojesti je treba največ sadja in zelenjave (vsaj 60 do 70 %), spati vsaj 7 do 8 ur in se odpraviti v posteljo pred 22.00, shujšati, če imamo preveliko telesno težo, redno telovaditi glede na trenutne telesne sposobnosti, biti v naravi, dvigovati svojo frekvenco, občasno izvajati razstrupljevalne kure (posebej, če imamo v telesu težke kovine in različne bolezni), se postiti, vsak dan izvajati 12-urni suhi post, zmanjšati uporabo računalnika in mobilnega telefona, meditirati, hoditi na masaže, akupresuro, sproščati se in znižati raven stresa, uživati rastline, ki podpirajo delovanje imunskega sistema … Ni le ene čarobne pilule, ki nas bo rešila. Človek se mora začeti spreminjati na vseh nivojih, če želi ohranjati dobro zdravje in počutje.
Velika težava so seveda živila živalskega izvora, ki nas močno zakisajo in tako ustvarijo okolje za razvoj različnih degenerativnih bolezni, bohotenje virusov, patogenih bakterij, parazitov, glivic, povzročijo zmanjšano delovanje imunskega sistema in negativno vplivajo na vse pomembne organe v našem telesu. Izločiti je treba tudi živila, ki nas zasluzijo, kot so živalsko mleko in mlečni izdelki (mleko, sir, skuta …), moka in izdelki iz moke, posebej bele in pšenične. Narejen je bil cel niz raziskav, ki so pokazale, da tudi rafiniran sladkor slabi imunski sistem.
100 gramov predelanega sladkorja na dan zmanjša sposobnost belih krvnih celic za uničevanje bakterij za 50 odstotkov. Naravna sladila niso nič drugačna. Še vedno je to sladkor, ki škodi našemu telesu. Zaradi tega moramo tudi pri rastlinskem načinu prehranjevanja paziti, da uživamo polnovredna rastlinska živila (sadje, zelenjava, žita (predvsem brezglutenska), stročnice, nekaj semen in oreščkov, količinsko prilagojeno naši morfologiji in zdravstvenemu stanju).
Če želimo močan imunski sistem, izločimo živila živalskega izvora, težko, mastno in predelano hrano, sladkarije … Poleg tega je dobro, da ne uživamo kave, alkohola in drugih stimulativnih pijač ter da prenehamo kaditi. Prednosti uživanja polnovredne rastlinske prehrane pri delovanju imunskega sistema:
- ustvarjanje večje biodiverzitete bakterij, vključno z bakterijami, ki proizvajajo protitelesa IgA,
- visoka vsebnost vitaminov (posebej C, E in betakarotena (predstopnja vitamina A)), mineralov, antioksidantov in vlaknin (delujejo tudi kot prebiotiki),
- vnos velike količine bazičnih živil.
Za krepitev imunskega sistema se priporočajo predvsem
živila, ki vsebujejo veliko vitamina C (acerola, camu camu, baobab, citrusi, šipek, jagode, papaja, zelena paprika, brokoli, paradižnik, šparglji, peteršilj, temno zelena listnata zelenjava, zelje, kalčki …),
beta karotena (korenje in korenčkov sok, buče, sladki krompir, rdeča paprika, marelice, ohrovt, špinača in druga zelena listnata zelenjava),
cinka (polnovredna žita, čičerika, pekani, brazilski in indijski oreščki, bučna semena, ingver, gorčica, čili, poper … V manjših količinah pa ga najdemo v grahu, korenju, rdeči pesi in zelju),
selena (brazilski oreščki (1 do 2 na dan), šitake gobe, pinto fižol, semena (chia, lanena, sončnična, sezamova), rjavi riž, brokoli, zelje, špinača),
beta glukana (v vlakninah različnih polnovrednih žit (posebej oves in ječmen), medicinskih gobah, kot so shitake, reishi, maitake, v morskih algah, zelenjavi, sadju (predvsem v jagodah, suhih slivah, jabolkih), stročnicah,
vitamina E (različna semena (posebej sončnična), mandlji, zelena listnata zelenjava, olje pšeničnih kalčkov, pinjole, avokado, brokoli …),
vitamina B6 (banane, slive, zelje, špinača in avokado, polnovredna žita, pšenični kalčki, različne stročnice, arašidi, orehi),
folatov (čičerika, črni in drugi fižoli, soja, leča, sojini kalčki, špinača, brokoli, beluši, brstični ohrovt, rdeča pesa, solata, grah, rdeča paprika, mandlji, zelje, grozdje, pomaranče, avokado, klementine, krompir, polnozrnata žita …),
bakra (sončnična semena, sezam, indijski oreščki, čičerika, leča, rozine, suhe marelice, avokado, kvinoja, melasa, šitake, mandlji, šparglji …),
železa (soja, tofu, melasa, leča, kvinoja, bučna semena, fižoli, čičerika, lima fižol, zelena listnata zelenjava, pšenična trava, ječmenova trava, tempeh, tahini, rozine, suhe slive, suhe fige, mandlji, brazilski oreščki, indijski oreščki, sezamova semena, brokoli, proso … Absorpcijo železa izboljša vitamin C, zmanjšajo pa mleko in mlečni izdelki, kava, kakav, črni čaj, fitati, polifenoli, origano …),
omega 3 (chia in lanena semena, orehi, konopljina semena, jagodičevje, zelena listnata zelenjava, olje iz alg …) ter
veliko prebiotičnih živil (prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane, oligosaharidi oz. kratko verižni ogljikovi hidrati, ki hranijo koristne bakterije (običajno bifidobakterije in laktobacile) in na naraven način podpirajo zdravo mikrobioto, ki je ključna za zdrav imunski sistem in zdravje celotnega telesa, izboljšajo prebavo, izločanje blata, spodbujajo sintezo in biološki izkoristek vitaminov.
Če želimo imeti močan imunski sistem, je zelo pomembno, da pojemo dovolj vlaknin. Večina ljudi tega ne počne, ker uživajo osiromašeno in predelano hrano in premalo polnovrednih živil rastlinskega izvora ter veliko živil živalskega izvora).
Vsekakor je zelo pomemben še vitamin D. Dobimo ga z rednim in pravilnim sončenjem, v času jeseni in zime pa z jemanjem veganskega dodatka vitamina D3 (v hladnejših mesecih vsaj 4000 IU za odrasle osebe ali več glede na zaloge vitamina D in zdravstveno stanje), ki je pridobljen iz lišajev.
Če se bomo prehranjevali zdravo, jedli polnovredno rastlinsko hrano z veliko bazičnih živil, če bomo poskrbeli za ostale ključne dejavnike zdravja, verjetno ne bo potrebe po jemanju zdravilnih rastlin in dodatnih prehranskih dopolnil (razen vitamina D3 in B12). Vsak posameznik mora dobro poznati lastno telo in njegove potrebe, da ga pravilno okrepi. Če vseeno želimo dodatno podpreti delovanje imunskega sistema, nam lahko pomagajo tudi: ameriški slamnik, črni bezeg, mačji krempelj, astragalus, ginseng, kurkumin, camu camu, acerola, baobab, vitamin C s počasnim sproščanjem, cink, olje iz alg (rastlinski vir DHA in EPA), probiotiki, moringa, spirulina, žitne trave v prahu, noni sok, aloe vera, sladki koren, ingver, kurkuma, česen, čebula, čemaž, regrat, koprive, jagodičevje (tudi v prahu), zeleni čaj …
LITERATURA IN VIRI
Besedilo: Jelena Dimitrijević