Ali ste vedeli, da je generalna skupščina OZN leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa? Proso namreč velja za odporno žito, ki pomaga blažiti lakoto v svetu in je človeštvu že večkrat v zgodovini omogočilo preživetje. Poleg tega, da je zdravo in pomembno živilo za prehranitev naraščajočega števila svetovnega prebivalstva, pomaga tudi pri ohranjanju biotske raznolikosti. Zaradi tega postaja danes njegova temeljna vloga čedalje pomembnejša, prav tako pa bo pomembna tudi v vse bolj negotovi
prihodnosti.
Čeprav so v zadnjih letih na naših krožnikih pogosto druga žita, se kot odziv na podnebne izzive ponovno uveljavlja pomen starodavnih odpornih žit, kot je proso. Je poljščina, ki je bolj prilagojena na manj ugodne rastne razmere, kot so višje temperature in suša, ne potrebuje intenzivnega gnojenja, je odpornejša proti boleznim in škodljivcem ter ima kratko rastno dobo. Zato sejanje prosa pomembno prispeva k reševanju globalnih izzivov s področja pridelave hrane, ohranjanju etnološkega izročila in zagotavljanju zdrave hrane za ljudi.
Tudi v slovenskem kulturnem prostoru je bilo proso pomembna sestavina večtisočletnega razvoja poljedelstva. Arheologi so v naših krajih odkrili zoglenelo zrnje prosa iz prazgodovinskega in antičnega obdobja. Tudi Janez Vajkard Valvasor omenja proso kot hrano kmetov. Prosena kaša je bila vsakdanja jed predvsem na območju Gorenjske in v Prekmurju. Pri nas pa raste tudi slovenska avtohtona sorta navadnega prosa, imenovana sonček.
Priporočljivo je torej pogostejše vključevanje prosa v našo prehrano, saj poleg bogate hranilne sestave dobro vpliva tudi na prebavo ter odvajanje vode iz telesa, našim jedem pa daje prijeten okus, rahlost in lepo zlato-rumeno barvo. Uživamo ga lahko v obliki prosene kaše, zakuhe v juhah in jedeh na žlico ali pa kot prilogo namesto krompirja, riža ali ajdove kaše. Ker ne vsebuje glutena, je primerno tudi za ljudi s celiakijo.
Ste se že naveličali krompirja, riža in testenin? Poskusite popestriti svoj jedilnik z jedmi iz prosene kaše!
Če ste brez ideje, kako jo pripraviti, naj vam bodo pri tem v pomoč naslednji recepti. Dober tek!
Preden pa začnete s kuhanjem, še nasvet: priporočljivo je, da proseno kašo pred kuhanjem dobro speremo pod vročo vodo, da se speni. Tako odstranimo grenko maščobo z ovojnice. Če tega ne naredimo, ima lahko kuhana kaša nekoliko grenak okus, izpiranje pa pomaga tudi izboljšati splošno strukturo kuhanega prosa. Z namakanjem čez noč pa lahko čas kuhanja tudi skrajšamo.
Besedilo: Alja Divjak
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 48, str. 42.