Ne glede na različne pristope, ki jih boste srečali na poti iskanja optimalne prehrane, je eno zagotovo: začeti je treba jesti polnovredno hrano z veliko vlaknin, antioksidantov in fitokemikalij. Hkrati je treba tudi izboljšati prebavo in presnovo ter pospešiti razstrupljanje telesa, da sploh lahko imamo koristi od kakovostnih živil, ki jih bomo vnašali za negovanje in pogon našega zemeljskega vozila.
KAKO VEMO, DA SMO ZDRAVI?
Redno opazovanje našega telesa in njegovega delovanja nam bo pokazalo, ali smo usmerjeni k zdravju ali stran od njega.
1. Blato iztrebljamo vsaj 1x do 2x na dan (prvo iztrebljanje pred 7. uro brez stimulativnih pijač, kot je kava). Blato je dovolj kompaktno, kot klobasa, ni preveč mehko in ne preveč trdo, brez veliko sluzi, brez izrazitega vonja, iztrebljamo z lahkoto, nič ne ostane na toaletnem papirju, ko se obrišemo, barve so različni odtenki rjave (izjema je, ko jemo sadje ali zelenjavo močnih barv).
2. Urin je svetlo rumene barve, uriniramo 6x do 7x na dan, urin se ne peni, ni izrazitega vonja (razen, ko jemo specifično zelenjavo, kot so recimo šparglji).
3. Pot je nesmrdeč in zmeren.
4. Prebava hrane je optimalna, brez napenjanja, napihnjenosti, krčev.
5. Lakoto čutimo po prebavljenem obroku in ko telo resnično potrebuje gorivo.
6. Energija je zadostna, počutimo se sveži, vitalni in ni drastičnih nihanj.
7. Zbujamo se z lahkoto in brez budilke.
8. Dobro vidimo, slišimo, vohamo, tipamo.
9. Imunski sistem je močan, nismo pogosto prehlajeni.
10. Misli so umirjene, smo pozitivni in čutimo polnost in lahkotnost življenja.
11. Koža je sijoča, brez izpuščajev, mozoljev, rdečice.
12. Odsotnost bolezenskih simptomov.
SAMODIAGNOSTIKA
Preverjanje blata (vse, kar odstopa od normale, nakazuje na prebavne težave: mazavo, trdo, razpadajoče blato, blato izrazitega vonja, spremenjena barva blata, kri v blatu, blato na toaletnem papirju po opravljeni potrebi, če ne gremo vsak dan na blato, veliko sluzi v blatu …).
Preverjanje urina (temen urin - premalo tekočine, moten - dehidracija, vnetje, venerične bolezni, ledvični kamni, diabetes, težave s prostato, vaginalna vnetja …; barva - oranžna/zelena/modra – zdravila, določena hrana, bakterijska okužba; bela barva – presežek kalcija ali fosforja; vonj - po amonijaku – dehidracija, sladek – diabetes, neprijeten – bakterijska okužba; pogosto uriniranje – diabetes, težave s prostato, vnetje mehurja, oslabljen mehur, pretirano pitje kave ali alkohola; peneč urin – proteinuria, bolezni ledvic, poškodba ledvic …).
Preverjanje kože – kakršnikoli izpuščaji, mozolji (vnetni procesi, presežki toksinov, hormonske spremembe, avtoimuna obolenja …); posebna območja na obrazu, ki so mozoljasta ali s posebnimi izpuščaji; brazde na obrazu … Jezik – obloge na jeziku (vnetni procesi, toksini); odtisi na robu jezika – malabsorpcija, šibka vranica; drhteč jezik – zaskrbljenost, anksioznost, obremenjen živčni sistem; razbrazdan jezik – slaba absorpcija; brazda po celotni dolžini jezika – težave s hrbtenico in čustvena občutljivost; brazda po sredinskem delu jezika – težave z želodcem.
Nohti – vertikalne linije – malabsorpcija, slabša prebava, presežek toksinov; horizontalne linije – resnejša bolezenska stanja, vnetja, težave s ščitnico; bele pikice – pomanjkanje nekaterih nutrientov (cink, železo, kalcij …); razcefrani nohti (ločene plasti) – kožne bolezni, psoriaza, dermatitis, ekcemi, težave s ščitnico, glivična infekcija, slaba cirkulacija, vnetni artritis; grizenje nohtov – anksioznost, pretirana zaskrbljenost; valoviti nohti – anemija, lupus, psoriaza, lichen planus, Reynaud sindrom, travma; lunice na nohtih – če so prevelike, je prisotno vnetje v telesu, če so normalne velikosti, je to znak dobre prebave (na palcih je odlično, če so nekoliko manjše, ampak prisotne na vseh drugih nohtih); rdeča koža okrog nohtov – paraziti in nekatere bolezni, kot je lupus ali bolezni, povezane z vezivnim tkivom.
Spremljanje prebave – napenjanje, napihnjenost, krči, vetrovi, bolečina ali pekoč občutek v želodcu, teža v želodcu … Tudi pogosti glavoboli, prehladi, gripe, alergije, utrujenost, vnetja mehurja, vaginalna in glivična vnetja, menstrualne težave, občutljivost na določene snovi, slabša koncentracija, slabši spomin, otekanje telesa in zastajanje vode, odvečna telesna teža, nespečnost, povišan sladkor, holesterol, pritisk … so znaki, da naše telo ne deluje optimalno.
AMA (toksini):
- neprebavljena hrana, ki je telo ne more uporabiti;
- absorbirane snovi, ki se ne porabijo;
- neprebavljena hrana, ki fermentira in gnije v črevesju;
- zastali izločki (blato, urin, znoj);
- nerazrešena čustva;
- krumi (paraziti, glivice, virusi, bakterije).
Znaki prisotnosti toksinov: nizka energija, občutek teže, nemir, pomanjkanje motivacije, slaba prebava, sluz v telesu, akumulacija izločkov, izguba okusa, nizek spolni nagon, vročina, neprijeten vonj telesa ali izločkov, avtoimune bolezni, obloge na jeziku in zadah (lahko je tudi povezan s tonzilarnimi kamni), mentalna konfuzija, slabše kognitivne funkcije, napihovanje, vetrovi, vnetja, boleči sklepi, visok nivo trigliceridov in holesterola, ateroskleroza, diabetes, povišan sladkor, revmatoizem, depresija, prisotnost helicobacter pylorija, kandidiaza, putika, alergije, žolčni in ledvični kamni, povišani jetrni encimi, glaukom, bakterijske infekcije, tumorji … Ko imamo nizek prebavni ogenj (agni), nastaja več toksinov, ki se kopičijo v telesu.
ENERGIJSKI UČINKI HRANE
Satvična hrana: večina sadja, zelenjave, stročnic (kaljena oblika), žit (kaljena oblika), semen, oreščkov, ingver, kumina, janež, kardamom, cimet, bazilika, kurkuma in koriander.
Radžastična hrana: pretirano poživlja. Sem spadajo česen, čebula, prava kava, pravi čaj, tobak, zelo začinjene, zelo grenke, slane, kisle jedi. Takšna hrana vzbuja strast in vznemirja duha. Tudi prečiščen sladkor, gazirane pijače in čokolada, kemično obdelana hrana in prigrizki spadajo v to vrsto prehrane. Satvična hrana, ki jo jemo na nepravilen način (med hojo ali če smo vznemirjeni), postane radžastična. Radžastična hrana poveča poželenje, jezo, zavist, sebičnost, nasilje.
Tamastična hrana: je postana, pokvarjena, genetska, gnila hrana, hrana z zoprnim okusom, zažgana, pogreta. Sem spadajo tudi meso, ribe, jajca, mamila, alkohol, preveč kuhane, vnaprej pripravljene jedi, hrana s konzervansi, gobe, ki rastejo v temi, globoko zamrznjena in ocvrta hrana. Satvična hrana, ki je pojemo prevelike količine, postane tamastična. Tamastična hrana nas dela lene, topoglave, neučinkovite. Oropa nas visokih idealov, smotra in motivacije. Povzroča depresijo, nečiste, temne misli in bolezni.
80 % naše prehrane naj bi bila satvična hrana, če želimo vzdrževati dobro zdravje in počutje. Preostalih 20 % je lahko iz skupine radžastičnih rastlinskih živil ali res občasno nekaj tamastične rastlinske hrane. Ko izločimo živila živalskega izvora in se začnemo prehranjevati s polnovredno, predvsem bazično rastlinsko hrano, se znebimo tudi velikega deleža problematičnih živil.
KAKO NAS ZDRAVOJEDSTVO PODPIRA V SKRBI ZASE?
»Zdravojedstvo je prehranjevanje s celovito različno rastlinsko hrano čim bližje njenemu izvoru, kjer osrednje mesto pripada škrobni hrani, s čim manjšim vnosom maščob in predelanih enostavnih sladkorjev, pri čemer ohranjamo zdravo telesno težo. Takšna definicija je ideološko nevtralna, pomensko popolna, konkretna in praktično uporabna. Ne zahteva nobene pozornosti na sestavine (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, vlaknine, minerali, vitamini, encimi ...), ampak daje poudarek celoviti hrani.
Poleg prehrane so pomembni tudi drugi dejavniki zdravja, ki jih opis zdravojedstva ne vsebuje: brez alkohola, kajenja, drog, telesna dejavnost, veliko gibanja na odprtem, sproščen (nestresen) način življenja, čisto okolje, neonesnažena voda itd. Ne pozabimo, da je sedanje prehranske prakse oblikovala prehranska industrija, ki ji je vseeno za naše zdravje. Naši predniki se niso nikoli tako prehranjevali, kot se prehranjujemo danes. Nikoli niso imeli toliko kroničnih bolezni, kot jih imamo zdaj, njihovo število pa eksponentno raste, skoraj vse pa imajo en vzrok - hrano. A farmacevtske medicine, ki še ne zna pozdraviti nobene kronične bolezni, ne zanima, kaj jemo. Res je, da živimo dalj časa, a smo čas zdravega življenja podaljšali zelo malo.
Če se iskreni in osvobojeni vseh navad in prepričanj globoko zavedamo, da prehranske industrije ne zanima zdravje, zdravstvene industrije pa ne zanima prehrana, bo večina začela sama skrbeti za zdravo prehrano in zdrav življenjski slog. To v največji možni meri odloča o zdravju in trajanju kakovostnega življenja vsakega med nami.« (Ivan Soče)
KDAJ IN KOLIKOKRAT NA DAN JESTI?
Jemo, ko smo lačni. Pred tem pa je zelo pomembno, da se dobro hidriramo. Velikokrat se občutek lakote in žeje zamenjata in namesto, da bi najprej posegli po vodi, posegamo po hrani. Načeloma ne potrebujemo malic, ker želodec potrebuje počitek po prebavljanju hrane. Trije obroki na dan so dovolj, velikokrat zadoščata že dva. Nikoli ne jemo prepozno. Kosilo je največji obrok v dnevu. Večerje so zmeraj lahke. Ko nam telo sporoča, da potrebuje počitek od hrane, to obvezno upoštevamo (recimo, ko smo prehlajeni, uživamo lahko hrano, sadje, sveže stisnjene sokove, zelenjavne juhe, čaje, vodo). Če začutimo, da bi pojedli nekaj med obroki, naj je to večinoma lahka in lahko prebavljiva hrana.
Okvirna časovnica obrokov:
Zajtrk: med 7. in 9. uro
Kosilo: med 11. in 13. uro
Večerja: med 17. in 19. uro
SEZONSKO PREHRANJEVANJE
Na prehodu iz enega v drugi letni čas se po navadi spreminjajo tudi potrebe telesa. Recimo na prehodu iz poletja v jesen začnemo hrepeneti po toplih juhah in enolončnicah ter pojemo manj surove hrane, solat in sadja, ki hladi telo, kot so npr. lubenice. Upoštevanje ciklov narave in uživanje hrane, ki nam jo ponuja ob določenem letnem času, je ključnega pomena. Te zaznave so pogojene z zdravim prehranjevanjem in življenjem na splošno. Če tega ni, ne bo niti naravnih mpulzov, ki bi nas usmerjali v pravo smer. Vsak letni čas je zgodba zase. Čim bolj se mu prilagodimo, tem bolj zdravi bomo. Ženske moramo še posebej paziti na svoje mini cikle, saj vsak teden menstrualnega cikla predstavlja določen letni čas.
Tukaj je nekaj osnovnih napotkov za negovanje ženske narave skozi njeno cikličnost.
- Od 1. do 7. dne (1. dan je začetek menstrualnega cikla) – ZIMA (več OH, omega 3, železo, magnezij, cink, počitek, lahke vaje).
- Od 8. do 14. dne - POMLAD (več OH, kalčki, fermentirana živila, vitamin C, omega 3, B kompleks, cink, lahko intenzivnejše vaje, krepitev mišic v kombinaciji z jogo, več fokusa, idej, mentalnih aktivnosti).
- Od 15. do 22. dne - POLETJE (več rastlinskih beljakovin, vlaknine, hrana, bogata z beta karotenom, vaje za moč, počasi zaključevanje, spuščanje, postavljanje meja, red in disciplina, dihalne tehnike).
- Od 23. do 28. dne - JESEN (več rastlinskih beljakovin kot OH, topla hrana in čaji, še bolj se zmanjšuje intenzivnost, osredotočenost vase, negovanje jajčnikov in maternice, ledvic in mehurja, več meditacije in umirjanja).
KAJ NAS ŠE PODPIRA PRI ZDRAVJU?
Poleg zdrave in primerne prehrane ne smemo pozabiti na:
- pitje čiste in energizirane vode,
- ustrezno in redno gibanje,
- bivanje v naravi, na soncu ter pravilno in zadostno sončenje,
- kvalitetno in pravočasno spanje,
- počitek in regeneracijo,
- občasno pomoč telesu pri razstrupljanju,
- umirjanje,
- reševanje podzavestnih vzorcev,
- čustveno komunikacijo in izražanje,
- druženje in prijateljske odnose,
- igro in ustvarjalnost,
- ustvarjanje prijetnega in čistega bivalnega okolja,
- avtentičnost,
- samonegovanje.
Za več infomacij, kako poskrbeti zase in se začeti prehranjevati optimalno, se lahko prijavite na osebno svetovanje Trdni temelji ali Opolnomočenje (vsi bralci revije Osvoboditev živali dobite 10-% popust na posamezno svetovanje).
Skrb zase
Opolnomočenje
Besedilo: Jelena Dimitrijevič
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 28, str. 38-41.