Praznični dnevi se bližajo. Božič je eden tistih, ki je nekako najbolj svečan, ki še posebej združuje družino, prijatelje, znance. Širi se obilje radosti, notranjega miru in ljubezni, pozabljamo na stare zamere in začenjamo znova, kot bi bili ponovno rojeni. Božič po navadi predstavlja začetek, novo upanje, poglobljeno raziskovanje sebe in svojega obstoja ter prinaša veliko dobrega v domove različnih ljudi.
Tudi tisti, ki niso kristjani in imajo drugačne izkušnje in prepričanja, v tem času začutijo posebno vzdušje, ki se mu je tako lahko prepustiti, kot da se v trenutku vse težave sveta ustavijo. Če se ne obremenjujemo z darili in nakupovalno mrzlico ter ga doživimo na drugačen način, se nam lahko odprejo nova spoznanja in doživimo pomembne duhovne izkušnje. Pozabimo na cerkev in različna stališča o njenem delovanju ter njeni resnični vlogi v življenjih vernikov, saj lahko po nepotrebnem odkorakamo stran od tudi zelo pomembnih težav, s katerimi se lahko začne in konča težava vsakega Zemljana. Govorimo o hrani na našem krožniku.
Kot za vsak drugi praznik se tudi v času božičnega praznovanja začne razmišljati o gostiji in pojedini, saj na ta način želimo praznovati obilje in življenje samo, ki se je za kristjane začelo na prav poseben način z rojstvom Jezusa Kristusa. Na žalost zaradi bogato obloženih miz in pretiranega veselja velikokrat pozabimo na duhovno sporočilo ter se niti ne zavedamo, kaj vnašamo v svoje telo in od kod pride hrana, ki jo slastno uživamo skupaj svojimi najbližjimi.
Zelo je žalostno, da ne glede na obilje rastlinske hrane, ki jo imamo na voljo, še vedno večina ljudi uživa živila živalskega izvora.
V času verskih praznikov, ko bi morali resnično praznovati in začutiti univerzalno ljubezen in zmanjšati trpljenja vseh čutečih bitij, se velika večina zavedno ali nezavedno odloča za še več trpljenja. Takrat se poje tri do štirikrat več naših živalskih prijateljev, zaradi slaščic pa se porabi veliko več jajc, mleka in mlečnih izdelkov kot po navadi, kar povzroča še več dodatnega trpljenja, bolečin in žalosti.
Čas je, da začnemo gledati s srcem, da se odpremo naši resnični naravi in se končno začnemo zavedati močnega vpliva, ki ga imamo na svet, v katerem živimo. Saj na Zemlji nismo sami in kot čutečim bitjem bi nam moralo biti mar za druge, vključno z živalmi. Veliko ljudi verjame v svojo resnično ljubezen do živali in ne prenesejo njihovega trpljenja, ampak na žalost pri tem razmišljajo precej selektivno. Krave, svinje, koze, ovce, kokoši, race, purani, gosi, zajci, ribe … niso na njihovem seznamu, ker so naučeni, da so to bitja, ki so na tem svetu le zaradi človeških potreb, ki temeljijo na prepričanju, da moramo uživati njihova uboga izmučena telesa zaradi zdravja (kar je v osnovi absurdno glede na to, da vsaka žival, ki jo na kakršenkoli način izkoriščamo, ne more biti zdrava, poleg tega tudi samo človeško telo ni najbolj prilagojeno uživanju živil živalskega izvora in njihova pretirana uporaba, znanstveno dokazano, povzroča različne sodobne bolezni) ali še hujše le zaradi tega, ker lahko in ker nam je všeč njihov okus (enako je z jajci in mlekom).
Osebno verjamem, da je človek sposoben notranjega uvida, brezpogojne ljubezni in sočutja. Industrija je naredila vse, da trpljenja ne vidimo (je skrito za kričečimi stenami, za nespodobnimi in nerealnimi oglasi za meso, jajca, mleko in mlečne izdelke, ki jih oglašujejo kot našo super hrano, čeprav je vse, samo ne to, za lažmi staršev, ki napačno učijo otroke, od kod in na kakšen način prihaja njihova hrana na krožnik, za indoktriniranimi dietetiki, nutricionisti, zdravniki, učitelji itd.), ker v nasprotnem primeru večina ljudi ne bi tega dovolila.
Naslednjič, ko pogledate v svoj krožnik, se ustavite za trenutek in preden brez razmišljanja zaužijete svoj mesni, mlečni, ribji ali jajčni obrok, se začnite zavedati, kdo je na tem krožniku, saj dejansko govorimo o bitju, ki je pred kratkim dihalo, čutilo, sanjalo, upalo, ljubilo, žalovalo, trpelo in potem v grozljivem strahu, ki ga je čutilo ves čas, končalo svoje ujetniško življenje, ker so vaša prepričanja in vaše brbončice (o tem bi se še dalo veliko govoriti, zakaj nam je nekaj všeč po okusu ali ne) določile njegovo usodo.
Božič in vsi drugi dnevi naših zemeljskih izkušenj se lahko prelevijo v resnično čudovite praznike, polne radosti, igrivosti, praznovanja, ljubezni, povezanosti in duhovne empatije, če se tako odločimo zdaj, v tem trenutku. Prisrčno vas vabim, da se nam pridružite in sodelujete pri kreiranju novega sveta.
VEGANSKI BOŽIČ IN RASTLINSKI NAČIN PREHRANJEVANJA
Praznovanja božiča ne bo nič manj čarobno, veselo in prijetno, če se odločimo, da ga praznujemo v veganskem duhu. Miza bo polna neverjetnih kulinaričnih čarovnij, ki jih boste ustvarjali iz obilja rastlinske hrane. Hranljivo, lahkotno, narejeno z veliko ljubezni in miru v srcu. To so značilnosti veganske božične pojedine.
Seveda je najbolj idealno, če pripravljamo recepte, ki so značilni za zimsko sezono, izberimo tudi predvsem polnovredna rastlinska živila in se posladkamo z bolj zdravimi sladicami. To je izjemna priložnost za vas in za vaše prijatelje, znance in sorodnike, da spoznate nove okuse in hitro ugotovite, kako je preprosto biti rastlinojedec. Vaše brbončice vam bodo hvaležne za vse nove okuse in mavrične barve v ustih. Poleg tega pa boste imeli več energije za druženje in praznovanje.
Kot nutricionistka za rastlinsko prehrano vam lahko povem, da vam ni treba skrbeti za potencialno pomanjkanje določenih nutrientov, ko se boste odločili za vegansko prehrano, če boste uživali zadostne količine sadja, zelenjave (tudi veliko zelene listnate zelenjave), stročnic (poleg obveznega namakanja jih lahko kalimo, če nam njihova prebava povzroča težave), polnovrednih žit, nekaj semen in oreškov (tudi njih obvezno namakamo, da se znebimo antihranil) ali drugih virov kakovostnih maščob, lahko tudi dodate še nekaj kalčkov ter mikrozelenja. Vsekakor priporočam, da dodajate vitamin B12 kot prehransko dopolnilo, ki je problematičen tudi za mnoge vsejede, ker ga, zaradi sterilnega okolja (hrano tudi umivamo in razkužujemo), pomanjkanja stika z zemljo in zaradi težav s prebavo in presnovo, ne dobimo v zadostni količini. Vsaj v jesensko/zimskem času pa priporočam za naše kraje tudi jemanje veganskega vitamina D3, ker ga je zelo težko dobiti, tudi če smo v tem času izpostavljeni sončni svetlobi (ponovno je to težava tudi vsejedov).
Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje in čeprav je pravilna prehrana izjemno pomembna, ne smemo pozabiti na druge dejavnike (spanje, gibanje, kontakt z naravo, razstrupljanje, reševanje čustvenih vzorcev …). Veliko informacij in koristnih nasvetov je že dostopnih, tako da prehod na rastlinsko prehrano in veganski način življenja ne bi smel biti težava. Če pa imamo določene zdravstvene težave, potem se lahko odločimo za holistično zdravljenje, pri katerem nam bo še posebej pomagal rastlinski način prehranjevanja.
RECEPTI ZA SOČUTEN BOŽIČ
BUČNA JUHA
- 1 majhna nasekljana rdeča čebula
- 2 stroka nasekljanega česna
- 1 jušna žlica kokosovega olja
- 1/2 srednje velike hokaido buče
- 1/2 skodelice leče (lahko tudi 1 večji krompir)
- voda
- 2 ščepca soli
- ščepec popra
- 1 čajna žlička kurkume
- 1/2 čajne žličke kumine
- drobnjak ali peteršilj
- nekaj kapljic limoninega soka in malo sojinega jogurta
Na kokosovi maščobi prepražimo čebulo in česen, dodamo kurkumo in kumino, na hitro prepražimo ter dodamo še na kocke narezano bučo ter lečo (čez noč namočeno in oprano) in vse zalijemo z vodo (dva prsta nad zelenjavo in lečo).
Kuhamo 15 minut, po potrebi dodajamo še malo vode. Solimo in popramo, preverimo, če je vse kuhano ter pretlačimo s paličnim mešalnikom ali v blenderju. Če je preveč gosto, razredčimo z malo vode.
Postrežemo toplo, okrašeno z nasekljanim peteršiljem ali drobnjakom z nekaj kapljicami limoninega soka in sojinega jogurta. Lahko tudi okrasimo s tankimi krogi bučnega olja.
LEČINA BOŽIČNA ŠTRUCA
- 2 jž mletih lanenih semen
- 6 jž vroče vode
- 1 jž olivnega olja
- 1 srednje velika na drobno nasekljana čebula
- 1 strok nasekljanega česna
- 1 skodelica nasekljanih gob
- 2 skodelici natrganih listov špinače
- 1 jž svežega timijana
- 3/4 veganske BBQ omake
- malo morske soli in popra (po okusu)
- 2 skodelici kuhane zelene leče, ohlajene in razdeljene na 1 in pol skodelice in na 1/2 skodelice
- 1 skodelica drobnih ovsenih kosmičev, razdeljenih na pol
1/2 skodelice mandljeve moke
Pečico segrejemo na 180 stopinj.
Zmleta lanena semena kratko kuhamo v vodi in ves čas mešamo, dokler se ne naredi kompaktna zmes. Potem jo pustimo, da se ohladi in zgosti.
Na srednje močnem ognju segrejemo olivno olje, dodamo nasekljano čebulo in česen in pražimo 5 do 8 minut. Nato dodamo narezane gobe in kuhamo še 3 do 5 minut. Gobam dodamo timijan in špinačo in kuhamo še 2 minuti, dokler špinača ne postane mehka. Potem vlijemo še polovico skodelice BBQ omake, premešamo in če želimo, še malo solimo in popramo.
1 in pol skodelice in pol skodelice ovsenih kosmičev na grobo zmeljemo v multipraktiku. Prestavimo ju v večjo skledo, dodamo lanena semena z vodo, mandljevo moko in pripravljeno zelenjavo. Z rokami vse skupaj dobro premešamo.
Pekač obložimo s papirjem za peko (naj nekaj papirja visi čez rob pekača, da lažje vzamemo štruco, ko bo pečena) in vanj stresemo pripravljeno zmes. Z rokami oblikujemo štruco. Na koncu prelijemo z 1/4 skodelice preostale BBQ omake in pečemo 35 do 40 minut v ogreti pečici.
Pečeno lečino štruco pustimo še 5 minut v pekaču, potem jo vzamemo iz pekača skupaj s papirjem za peko in pustimo, da se hladi 10 do 15 minut. Nato jo lahko narežemo in serviramo s krompirjevim pirejem, ki ga naredimo z rastlinskim mlekom in malo kakovostne maščobe. Zraven lahko dodamo še sezonsko solato.
PRAZNIČNA SLADICA IZ GRANATNEGA JABOLKA
- 1 skodelica + 1/4 skodelice čistega soka iz granatnega jabolka
- 1 čž agar agarja
- 1 jž tapiokine moke
- 1 skodelica veganske sladke smetane
zrna granatnega jabolka za dekoracijo
1 skodelico soka granatnega jabolka in agar agar kuhamo na zmernem ognju. Občasno premešamo, da se agar agar hitreje raztopi. Ko zavre, zmanjšamo ogenj in kuhamo še eno minuto. Potem to mešanico umaknemo z ognja.
V 1/4 skodelice soka granatnega jabolka dodamo tapiokino moko, dobro premešamo in vse skupaj dodamo k že pripravljenemu želeju iz agar agarja in soka granatnega jabolka. Počasi vlijemo v pripravljene steklene posodice.
Žele dobro ohladimo (vsaj 4 do 5 ur hlajenja v hladilniku ali čez noč). Pred postrežbo dodamo še vegansko sladko smetano (stepeno in ohlajeno), okrasimo z nekaj zrni granatnega jabolka in uživamo v prijetnem in osvežilnem okusu.
Veliko odličnih veganskih receptov lahko najdete na internetu v slovenskem ali angleškem jeziku.
Želim vam vesel, srečen božič, poln ljubezni, razumevanja in sočutja.
Jelena Dimitrijević, certificirana nutricionistka, svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano.
Revija Osvoboditev živali, letnik 15, št. 36, str. 4-7.