V prejšnji številki revije smo napovedali nadaljevanje tematike z naslovom 50 let neutrudnih prošenj za živali in naravo!. Kot smo že omenili, gre za neprecenljivo dragocene napotke in prošnje človeštvu s strani Svobodnega Duha – Stvarnika v vseh časih, še posebej pa v zadnjih petdesetih letih. Čeprav večji del človeštva pozna le učenje religijskega, lahko bi celo rekli cerkvenega, državnega boga, ki dovoljuje ali celo zapoveduje ubijati in jesti živali, delati poskuse na njih za razne namene, jih loviti, preganjati za hobi ali šport, ki celo sodeluje v vojnah in ostalih grozovitih oblikah uničevanja ljudi, živali in narave, je resnica o Bogu Stvarniku popolnoma drugačna. V vseh časih, tako v preteklosti kot danes, nas je Bog ljubezni, Svobodni Duh po svojih prerokih opozarjal in prosil, naj ne ubijamo in izkoriščamo živali za nobene namene, tudi za hrano ne. Opozorila in prošnje so bila prav tako za čuvanje vsega življenja na Zemlji, kajti od tega celotnega, med seboj povezanega življenja smo kot človeštvo odvisni.
Zakaj se v javnosti ne govori o tem, zakaj mediji, državne in ostale inštitucije ne poročajo o tej za človeštvo najpomembnejši temi? Kako je možno, da večina ljudi o tem ne ve skoraj nič? Na ta in podobna vprašanja tudi tokrat odgovarja dipl. teolog in sociolog Moris Hoblaj.
1. Moris, zakaj tako malo ljudi pozna učenje, prošnje in opozorila Boga življenja, Svobodnega Duha?
V vseh časih, tisočletja ali stoletja nazaj, je Bog ljubezni, Svobodni Duh prosil in svaril človeštvo o nepravilnem odnosu do soljudi, živali in narave.
Vedno znova so na Zemljo prihajali njegovi preroki ali poslanci iz večne domovine, preko katerih je človeštvo lahko izvedelo o Bogu ljubezni in kaj nam ima povedati. Vendar pravi Božji prerok na Zemlji nikoli ni dobrodošel. Preroki so vedno znova opozarjali na nepravičnost do soljudi, živali in narave. Tega pa duhovniška in državna elita nikoli ni želela slišati. Torej, največja težava človeštva v vseh časih so bili in so še vedno duhovniki, škofje, papeži, razni cerkveni pooblaščenci in podobno, ki so vedno poskrbeli in naredili vse, da se Božje glasnike utiša tako ali drugače. V vseh časih so s pomočjo države Božje preroke preganjali, mučili in ubijali. Podobno se je godilo vsem njihovim sledilcem in simpatizerjem.
Tako so skozi stoletja preganjali in pobili tudi cele verske skupine (Bogumile, Katare, Manihejce …). Med drugim je bil razlog za preganjanje to, da niso želeli ubijati, tudi živali ne. Ta ljudstva, tudi milijonska, so bila rastlinojedska ali veganska, kar je bilo moteče za duhovniško kasto. Na primer, gibanje Bogumilov – pogosto so jih imenovali „dobri ljudje‘‘ ali „dobri kristjani‘‘ – je nastalo v Bolgariji in se je od 9. do 15. stoletja širilo po Makedoniji, Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini do Dalmacije in še dlje. Iz notranjega prepričanja so se izogibali vseh živalskih živil, kot so meso, mleko, sir in jajca. Verjeli so v enost Božjega stvarstva, o kateri je govoril že Jezus iz Nazareta. (Tudi Jezus ni bil všeč duhovnikom tistega časa in so ga dali ubiti). Zaradi intenzivnega preganjanja s strani pravoslavnih in katoliških cerkvenih institucij ter vplivnežev je bila večina materialnih ostankov tega verskega gibanja uničena. Nekaj dokazov je vendarle ostalo v mestnih in cerkvenih arhivih. Prikazuje se jih kot ljudi, ki so se zaradi vere dosledno izogibali živalski hrani in Božjo zapoved „Ne ubijaj“ uporabljali za vsako življenje, ki ga je ustvaril Bog – tako za ljudi kot za živali.
Srbski zgodovinar Željko Fajfrić piše o Bogumilih v Srbiji v 12. in 13. stoletju: „Niso se ukvarjali s trgovino, temveč skoraj izključno s poljedelstvom in rokodelstvom. Njihova oblačila so bila enobarvna, brez močnih barv, njihova hrana pa izključno rastlinska – prepovedani so jim bili meso, mleko, sir in jajca. Živeli so izključno od kruha, sadja in zelenjave.‘‘
Res nepredstavljivo, pa vendar resnično. Pobiti celo versko gibanje (z otroki in ženskami vred) dobrih rokodelcev in kmetov brez tehtnega razloga bi moralo biti za vsako družbo ter vsakega normalnega posameznika zločin nad zločini, hudodelstvo brez primere. Pa je tako? Ali je kdo odgovarjal za tega in podobne zločine cerkve in države v preteklosti? Ni znano, da bi.
2. In kako je danes?
Ta ista cerkev, ki je še pred nekaj stoletji s pomočjo države ubijala in preganjala vse, ki se niso želeli klanjati lažnemu in nepravilnemu cerkvenemu nauku in tradiciji, je še vedno tukaj. Le da so prijemi in način delovanja drugačni. Danes ni več mogoče javno sežigati, obešati in drugače mučiti ljudi kar tako, brez razloga. Uporabljajo pa se novodobne metode izobčenja in lažnega blatenja ljudi z namenom, da se jih izloči iz družbe. Prav tako se poskuša prepričati množice, da so takšni ljudje nevarni, da so sektaši in da je bolje ne sodelovati z njimi. Prav tako mediji o preroku in njegovih sledilcih poročajo le slabšalno in lažno. To so glavni razlogi, zakaj človeštvo ne pozna pravega Boga ljubezni.
3. Omenjate preroka za današnji čas, lahko poveste kaj več o tem?
Brutalnost človeka v tem našem času je dosegla raven, ki jo vsi poznamo: pospešeno uničevanje narave in sekanje tropskega gozda, milijoni živali v hlevih in klavnicah, milijoni živali v laboratorijih za poskuse, milijoni gozdnih živali padejo kot žrtve brezčutnega lova in sekanja tropskih gozdov, pospešeno uničevanje življenja v vodi in na poljih zaradi uničujočega bojnega kmetijstva, pospešeno izdelovanje orožja in še bi lahko naštevali.
Zaradi brezsrčnosti človeka do rastlin in živali ter soljudi je Bog – Svobodni Duh ponovno poslal na Zemljo velikega preroka. Tokrat je to žena z zemeljskim imenom Gabriele, preko katere nam je Božji Duh v zadnjih 50 letih pojasnil in podal odgovore na vsa naša vprašanja za vsa življenjska področja v odnosu do soljudi, živali in narave. Tako je v petdesetih letih po Gabriele nastalo veliko delo, velik nauk za človeštvo za vsa področja življenja. Božji duh je skozi vsa ta leta po Gabriele prosil in prosil ter opozarjal in svaril, da človeštvo polagoma dosega vrhunec svojega negativnega početja, da nižje ne gre.
Da nas Zemlja vse težje nosi in se čedalje bolj upira uničujočemu človeštvu. Pet desetletij nas je opozarjal, da se posledice napačnega ravnanja do soljudi, živali in narave vedno hitreje vračajo nazaj k nam.
To je lahko usodno za človeštvo, če se ne spremenimo. Torej ne bo nobene Božje kazni, tudi če se ne spremenimo, ampak se bomo kaznovali sami. Lahko torej rečemo, da nas je Bog Ljubezni – Svobodni Duh pravočasno prosil in opozarjal, kot vedno po preroški Besedi in ne po duhovnikih.
4. In kakšno naj bi bilo naše resnično življenje?
Skozi knjige, televizijo, radijske postaje imamo možnost brati in slišati Besedo Svobodnega univerzalnega Duha po preroški Besedi za vse ljudi in vse kulture sveta. Obravnavajo se vsi aspekti in tematike življenja, od miroljubnega in spoštljivega odnosa do soljudi, živali in narave, do odgovorov na vprašanja, kdo smo ljudje, kako smo nastali, od kod prihajamo, kam gremo, da Svobodni duh – Bog, ki ga poznamo po preroški Besedi, nima nobene zveze z zunanjimi religijami, duhovništvom, rituali, zakramenti ter religijskim Bogom, ki si želi krvnih daritev, pobira davke, prispevke, sodeluje v vojnah, ubijanju in mučenju ljudi, živali in narave, da ni kaznujoči Bog in da za nikogar od nas ne pripravlja večnega pekla, ampak živimo v zakonu vzroka in učinka ali, drugače rečeno, kar sejemo, to tudi žanjemo. Kot smo že omenili, se skozi naša napačna, agresivna in protizakonita dejanja kaznujemo sami, kajti vse, kar soljudem, živalim in naravi naredimo slabega, se prej ali slej vrne k nam v podobni obliki, kot trpljenje ali bolezen, če tega pravočasno ne prepoznamo, obžalujemo, popravimo škodo in to prenehamo početi. Zato nas Bog ljubezni, Svobodni univerzalni Duh po Gabriele prosi in opozarja, da se spremenimo in postanemo miroljubni do celotnega stvarstva. V pomoč so nam lahko izvlečki zakona vesolja Deset zapovedi ter Jezusovo Zlato pravilo, kjer je v enem stavku zajeto skoraj vse: »Česar ne želiš, da kdo stori tebi, tega ti ne stori drugemu«, kar velja tudi za živali in naravo.
Več o tem lahko najdete v knjigah Gabriele-Založbe Beseda ter na Zdravi televiziji.
Avtor: Stanko Valpatič
Revija Osvoboditev živali, letnik 23, št. 50, str. 59-60.