Zemljo, ta prekrasen planet z vsem, kar je potrebno za življenje, smo prejeli čisto in zdravo. Si v današnjem času sploh lahko predstavljamo, kaj pomeni čisto in zdravo? Verjetno bolj težko, ker tega že dolgo ni nikjer na Zemlji. Lahko si le v mislih naredimo slike, kakšni so bili nekoč pokrajina, zrak in vodotoki. In kaj smo skozi čas, predvsem pa v zadnjih stoletjih naredili iz tega prelepega planeta? Pitne vode skoraj ni več, vodotoki so onesnaženi, da še za zalivanje niso primerni, na poljih je uničeno življenje v tleh, ozračje je smrdljivo in onesnaženo, tudi na podeželju, in vse to zaradi kemije, škropiv, gnojnice, škodljive industrije, orožja …
V prejšnji številki revije smo pisali o pomembnosti dreves in gozdov. Znan nemški naravovarstvenik in avtor uspešnic Skrivno življenje dreves in Skrivno življenje živali PETER WOHLLEBEN priporoča v svoji študiji vrnitev kmetijskih zemljišč nazaj naravi. Torej krčenje gozdov za potrebe kmetijstva takoj odpade. Trdi, da je pretirano sekanje gozdov povezano s podnebnimi spremembami in vremenskimi ekstremi ter da veliki gozdovi lahko omilijo ali celo preprečijo veliko vročino, sušo ter pomanjkanje podtalnice. Gozdovi imajo namreč v povprečju za deset stopinj nižjo temperaturo kot današnja kmetijska zemljišča. Tudi dežja je v okolici večjih gozdnih površin bistveno več. 
Podobno trdi tudi prof. MARKUS KELLER iz raziskovalnega inštituta za rastlinsko prehrano (IFPE). Množična uporaba pesticidov ogroža globalno biotsko raznovrstnost in ima potencialno negativne vplive na zdravje ljudi. Monokulture in krčenje velikih površin amazonskega pragozda za kmetijske površine in pašnike prispevajo k pospeševanju podnebnih sprememb. “Poraba energije in emisije toplogrednih plinov za proizvodnjo mesa, mleka in jajc so veliko večji kot pri proizvodnji veganske ekološke hrane. Da bi preprečili propadanje našega planeta, moramo reagirati takoj,” pravi tudi kmetijska znanstvenica LISA KAINZ, ki obenem vse evropske in svetovne politike poziva: Ukrepati moramo zdaj!
Naša država pa še naprej dovoljuje krčenje gozdov za kmetijske površine in uporabo smrtonosnih fitofarmacevtskih sredstev. Ljudje so povečini tiho. Kako je to možno, zakaj to nikogar ne zanima, tudi vlade in ministrstev ne? Naše društvo poziva leve in desne slovenske vlade že več kot dvajset let. Žal se na pravilen in konstruktiven način ne odzove nihče, tudi sedanja vlada ne. Zato še enkrat, tudi preko revije, vsem politikom v Sloveniji: ukrepajte takoj, danes. Pokažite javnosti študije neodvisnih strokovnjakov o neškodljivosti fitofarmacevtskih sredstev in živinoreje.
Ko pride do pogovora ali le besede o naši prehrani, bi bilo vedno dobro pomisliti ali si zastaviti vprašanja o tem, kako in na kakšen način smo prišli do naše hrane. Ljudje, ki še uživajo hrano živalskega porekla, bi morali vedeti, da so naročniki in tako soodgovorni za nepredstavljivo trpljenje živali od hleva ali farme do klavnice, kakor tudi za namerno ubijanje večjih in manjših živali na poljih in v njih, zaradi umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu za krmo živali. Razumljivo je, da je ljudem, ki verjamejo, da se živali lahko kolje in poje, vseeno tudi za namerno ubijanje živali v pridelavi zelenjave in sadja s fitofarmacevtskimi sredstvi in umetnimi gnojili. Toda ali ne bi to moralo skrbeti vsaj vegetarijancev in veganov? Slednji si namreč ne želijo, da za njihovo hrano in dobro počutje trpijo in umirajo živali. Vsaj tako naj bi bilo, ali ne? Seveda je nujno vsaj omeniti, da so fitofarmacevtska sredstva povzročitelj mnogih novodobnih, degenerativnih bolezni, med katerimi je na primer tudi demenca. Že dolgo trdim, da o zdravi hrani sploh ne moremo govoriti, pa naj gre tudi za vegetarijansko ali vegansko, če ni zrasla na zdravih tleh.
Res je, da skoraj ni metode kmetovanja, pri kateri se ne bi poškodovalo ali ubilo večjih ali manjših živali na tleh in v njih. Je pa dobro vedeti, da je namernega ubijanja daleč največ v konvencionalnem kmetijstvu. Morda mnogi niti ne vedo, koliko živali, večjih in manjših, je bilo poškodovanih, zastrupljenih in ubitih na poljih in v sadovnjakih pri pridelovanju zelenjave in sadja v konvencionalnem oziroma šolskem kmetijstvu. V ekološkem in biodinamičnem kmetijstvu je namernega ubijanja že veliko manj, kar pa po moje še vedno ni tako, kot bi moralo biti.
Težiti bi morali k življenju in načinu kmetovanja, kjer ni nobenega namernega ubijanja živali in življenja v vseh oblikah. Zavedam se, da so to visoki moralnoetični cilji, ki potrebujejo čas in šolanje samega sebe proti temu. Obenem pa sem trdno prepričan, da je to možno, da ni nobena utopija. Kot človeštvo smo namreč vedno znova prejemali napotke, namige in celo prošnje, stoletja in tisočletja nazaj, kakor tudi v današnjem času. Torej nič novega, le da o tem ne vemo nič. Zakaj, kako je to možno? Kdo je kriv za to? Če se vsaj malo poglobimo in raziščemo, pridemo hitro do odgovora. To je vedno znova cerkvenodržavni sistem, ki je skozi celotno zgodovino skrbel in še danes skrbi, da te prošnje, napotki in namigi ne pridejo med ljudi. Tako žal večina niti ne pomisli niti ne želi slišati, da bi moralo biti drugače ter da je možno drugače. Enostavno se držijo naučenega in slepo verjamejo sistemu, ki pravi, da sta ubijanje in zastrupljanje normalna in naravna ter da drugače ne gre.
Kot že večkrat povedano, je v približno petdesetih letih Gabriele, Božja prerokinja in poslanka našega časa, dajala nešteto namigov in predlogov iz božanske modrosti za vsa področja našega življenja, tudi kmetijstvo. Mnogi, ki spremljajo Zdravo televizijo, lahko že nekaj časa gledajo in poslušajo tudi o tem drugačnem odnosu do kmetijstva, kjer se spoštuje čisto vsaka oblika življenja in ni nobenega namernega ubijanja. Tako bomo za vse naše bralke in bralce, ki si morda želijo nekaj več od naučenega do sedaj, morda celo rešiti se katere od navad, ki nam kot posamezniku in človeštvu ne morejo biti v ponos, o tem pisali na podlagi vsebine omenjenih oddaj Zdrave televizije v nadaljevanjih pod rubriko: Ali bi nas moralo skrbeti, kako je pridelana naša hrana?
Kaj lahko vsakdo naredi takoj, seveda, če to želi? Za začetek bi bilo dobro opustiti stare načine razmišljanja, stare navade in prakse sodobne agronomije. Vse, naučeno v šoli in s strani kmetijskih pospeševalcev, da mora vsako polje prinesti svojo korist, svoj pridelek, torej svojo ‘uspešnost’, vse to mora postati preteklost. Povsod po svetu so tla bolj ali manj obdelana z umetnimi gnojili in pesticidi ter gnojem in gnojnico. Na ta način se polja z leti osiromašijo, izčrpajo, izžamejo in zbolijo. Tako zbolevajo tudi rastline. To ima usodne posledice za globalno podnebje, množično izumiranje vrst in nenazadnje za zdravje ljudi.
Iz vsebine oddaj na Zdravi televiziji tako lahko spoznamo: nujne so spremembe v smeri spoštovanja življenja, v smeri globljega razumevanja delovanja narave, da bi vzpostavili povezavo z elementi narave ter materjo Zemljo, ki nosi in hrani nas, ljudi. Prekomerno gojenje zelenjave in žit ni dobro, kajti s tem prekomernim pridelovanjem je moten zakonit ritem Zemlje. Zemlja se najbolje in najlažje pripravi sama s sodelovanjem sonca, lune in planetov. Planetarne povezave dajejo materi Zemlji visoke energije, pri čemer se prst, zemlja, spodbuja k nadaljnjemu oplojevanju. Če pa se vsako leto le gnoji in gnoji, predvsem z umetnimi gnojili, postaja zemlja zaradi prekomernega izčrpavanja vedno bolj nerodovitna. Dolgoročno pomaga le zakonito ravnanje. Tako se kot najboljša nega in izkoristek njivskih površin priporoča vključitev enoletne ali večletne prahe med posameznimi obdobji obdelave tal. Mikroskopsko majhne živali, ki nastanejo med tem mirovanjem tal, pripravijo obdelovalno zemljo. Nekateri od teh majhnih do najmanjših ‘naravnih čistilcev’ ustvarjajo namakalne kanale, ki usmerjajo sotočje deževnice. Drugi obdelujejo in prezračujejo zemljo, da korenine lahko sežejo globoko in bolje nahranijo in oživijo posejano. Sončni in lunini delci, ki so nosilci visokih oploditvenih energij, zelo dolgo ostanejo v tej neobdelani zemlji. Tako lahko rečemo, malo za šalo in še bolj zares, da bi morala biti praha nenazadnje naša najpomembnejša ‘kultura’. Nešteto semen najrazličnejših rastlin, ki so nekoč rasle na tem polju, je na čakanju, da se prebudijo, ko polje miruje.
Vedno znova se ugotavlja, da so predvsem prahe oaze življenja za nešteto žuželk, kot so čebele, čmrlji, številni metulji, hrošči in mravlje vseh vrst, kobilice in mnoge druge. Poleg žuželk in mikroorganizmov najdejo čudovita bivališča na prahi številne prostoživeče živali, kot so zajci, jerebice, jeleni, ježi, jazbeci, neštete ptice in mnoge druge, kjer lahko pod zaščito visokih trav in zelišč, kot so mak, plavica ali kamilice, skotijo svoje potomce in hkrati najdejo dovolj zdrave hrane.
Avtor: Stanko Valpatič
Naslovna fotografija: pixabay.com
Revija Osvoboditev živali, letnik 23, št. 49, str. 43-45.