Pri društvu smo prejeli pismo od bralca naše revije. Tako piše g. Dušan Šepetavec: 

Spoštovani, 
v zadnjih treh do štirih letih sem v ljubljanskih specializiranih trgovinah za bio prehrano opazil, da se je pojavilo veliko izdelkov z oznako ‘vegan’, ki pa niso iz bio (organske, ekološke) pridelave. Prodajalke so mi povedale, da je po teh izdelkih kar veliko povpraševanje.

Pred kakšnima dvema mesecema sem postavil Slovenskemu veganskemu društvu (ustanovljeno leta 2010) vprašanje: “Veganska prehrana ima bio certifikat ali pa ga nima. Kateri različici dajete prednost na vaših predavanjih, seminarjih in kuharskih delavnicah?” Dobil sem odgovor tajnika društva: “Ne gledamo na ta aspekt na predavanjih/seminarjih/kuharskih delavnicah.”

Dolgotrajno uživanje take veganske hrane je zelo škodljivo - umetna gnojila, pesticidi, herbicidi v živilskih izdelkih, sintetični pospeševalci okusa, gensko spremenjena živila, emulgatorji, stabilizatorji, umetna sladila itd. Zanima me, če ste tudi vi opazili tovrsten trend?

Za vaš odgovor se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,
Dušan Šepetavc

Zgoraj prejeto pismo g. Dušana Šepetavca v tokratni reviji obravnavamo v kar nekaj prispevkih.

Stališče našega društva do pridelave hrane oz. do današnjega konvencionalnega kmetijstva, ki je strašansko uničujoče za naravo in vode ter ubijalsko do mnogih prostoživečih živali, živali v tleh kakor tudi do ostalega življenja v tleh, je že od same ustanovitve jasno in vedno isto:

  1. Za nas je takšno kmetijstvo nesprejemljivo in nedopustno, ker vse živali obravnavamo enakovredno, tudi tisto najmanjše življenje v tleh. Ne delamo kompromisov, tudi če gre za kakršnekoli tako imenovane človeške koristi. To so le izgovori, najsi gre za poskuse na živalih za zdravila ali cepiva, v katerih so celo živalske sestavine, ali pa za vegansko hrano, pri kateri je bilo zaradi škropiv in umetnih gnojil ubitih na milijone živali na in v tleh. Na račun trpljenja ali uboja drugega bitja ne bomo nikoli postali zdravi ali ozdraveli. Trdimo, da smo ljudje odvisni od narave, torej čiste vode, rastlinskega in živalskega sveta ter dobre kondicije hraniteljice Zemlje. Nobeno ubijanje, zastrupljanje živali in narave ter pretirano ropanje Zemlje ni potrebno niti zakonito. Današnje konvencionalno kmetijstvo pa vsekakor sodi med največje uničevalce in ubijalce živali in narave, tudi ko gre za vegansko hrano.
  2. Hrana, pridelana s kemijo in fitofarmacevtskimi sredstvi, je dolgoročno škodljiva za naše zdravje.
  3. Zaradi kemije počasi izgubljamo rodovitna polja in življenje v tleh, ki je izjemnega pomena za rast rastlin. Podobno je tudi z vodami, ki so zaradi kemije iz leta v leto bolj onesnažene in zastrupljene. Kaj bomo zapustili našim mlajšim?


ZAKAJ TO POČNEMO, KDO NAS JE VPELJAL V TO IN TEGA NAUČIL?

Kot kmetovalec in opazovalec sprememb v naravi sem že večkrat pojasnil, kako je prišlo do takšnega uničujočega kmetijstva in pojma množična živinoreja.

Iznajdba umetnih gnojil, škropiv, hibridnih in genskih semen ter velikih, mogočnih traktorjev, strojev in pripomočkov je omogočila strašansko hitro in obsežno uničevanje ter zastrupljanje narave in voda ter, kot že rečeno, omogočila množično živinorejo. Nad živinorejo se zgražajo tudi mnogi vegani in vegetarijanci, obenem pa ploskajo znanosti, ki je omogočila množično živinorejo in pospešeno uničevanje planeta (nekateri morda nevedoč, zato o tem pišemo že nekaj časa in večkrat). Žal imamo dve vrsti znanosti. Ena je v službi kapitala in dela po naročilu scenaristov uničevanja, druga pa je koristna za vse, ki si prizadevajo za življenje, za živali in naravo, in nam pomaga pri odgovorih na nekatera naša vprašanja.

Težava je v tem, da gre razvoj večjega dela znanosti v napačno smer. Ne temelji na naravnih Božjih zakonitostih, morali in etiki, ampak na neusmiljenem pohlepu po dobičku, na račun izkoriščanja in uničevanja matere Zemlje, živali in rastlin. S takšno hitrostjo sekati tropske gozdove, ropati notranjost in zunanjost zemlje, vzrediti milijarde in milijarde živali prej ni bilo mogoče. Ker sem bil rojen na kmetiji pred več kot petdesetimi leti in se še zdaj ukvarjam s kmetijstvom, to problematiko zelo dobro poznam in ne govorim na pamet ali naučeno, ampak iz lastnih izkušenj. Zame osebno po več kot 30 letih iskanja odgovorov na mladostniška vprašanja ni več nobenega dvoma, da sta nauk in usmeritev, ki nam ju ponujajo šolstvo, cerkev, večji del znanosti, ki služi uničevanju, politika, zdravstvo, farmacija, kmetijska in prehranska politika ali, povedano z eno besedo, cerkveno-državni sistem, v veliki meri napačna, nepravilna, lažna in tako čedalje bolj nevarna za ljudi, živali in celotno naravo.

Gre za strašansko zavajanje in zlorabo, predvsem tako imenovanih krščanskih cerkva, ki so in še zlorabljajo ime Kristus - Bog za doseganje svojih ciljev, kot so pohlep, denar, premoženje, moč in oblast. Duhovniški kasti je skozi čas uspelo svoje krvavo in izkoriščevalsko početje predstaviti v javnosti kot božjo voljo, kot nekaj naravnega in normalnega, ter to skozi zgodovino spretno vnesti na vsa področja našega življenja. Zato danes ravnamo tako slabo z živalmi, naravo, in kljub strašanskemu uničevanju ter pobijanju mnogi sploh ne opazijo in ne pomislijo, da bi lahko bilo drugače oziroma da bi moralo biti drugače. In to je po moje glavni razlog, zakaj je že tisočletja prisotno grozljivo izkoriščanje ljudi, živali in narave. Ne pozabimo: kakor nekoč, tako tudi danes; cerkev je bila vedno jezdec, država pa konj, ki jezdeca brezpogojno uboga in preko svojega aparata izpolnjuje njegove želje. Že v prejšnji številki revije sem se spraševal, zakaj nas npr. v šoli učijo o pomembnih ljudeh iz zgodovine le tisto, kar ustreza temu uničevalskemu sistemu. Zakaj nam prikrivajo njihova pomembna raziskovanja in spoznanja, ki bi lahko bila ključna za boljše in spoštljivejše odnose do ljudi, živali in narave?

Tako nas na primer učijo, da Albert Einstein velja za enega največjih in najvplivnejših znanstvenikov vseh časov. Da je prejel Nobelovo nagrado in bil v anketi britanske revije Physics World razglašen za največjega fizika vseh časov. Toda skoraj nič ali zelo malo vemo o tem, da je pri svojem raziskovanju prišel do ugotovitev in spoznanja o prisotnosti nevidne, izjemno močne sile, ki je prisotna povsod in vse ureja. Einstein jo imenuje ljubezen - Bog. Spodaj si lahko preberete več v pismu, ki ga je napisal svoji hčerki.

Če že govorijo in nas učijo o Einsteinu v šolah, bi vsekakor bilo izjemnega pomena, da se otrokom bere to pismo večkrat na teden ali celo vsak dan. Če bi šolski sistem v tem smislu izobraževal že več kot sto let, sem prepričan, da bi bil danes svet drugačen, morda sploh ne bi več proizvajali orožja, ne bi bilo vojn in toliko sovraštva med ljudmi. Ljubili bi vse živali ter čuvali naravo.

Morda predlog za vse vzgojitelje, učitelje in profesorje, da to pismo berejo otrokom in se pogovarjajo o tem. Morda še komu pomaga in mu spremeni življenje.

 

PISMO ALBERTA EINSTEINA HČERI O UNIVERZALNI SILI, KI JE PO NJEGOVEM LJUBEZEN.

V poznih 80-ih je Lieserl, hči slavnega genija, Hebrejski univerzi donirala 1400 pisem, ki jih je napisal Einstein, pri čemer je naročila, naj njihovih vsebin ne objavljajo še dve desetletji po njegovi smrti. To je eno izmed njih, za Lieserl Einstein.

EINSTEINOVO PISMO NJEGOVI HČERI LIESERL

“Ko sem predlagal teorijo relativnosti, me je zelo malo ljudi razumelo, in tudi to, kar bom razkril in prenesel človeštvu zdaj, bo v nasprotju z razumevanjem in predsodki sveta. Prosim te, da zaščitiš pisma tako dolgo, kot bo potrebno, leta, desetletja, dokler ni družba dovolj napredna, da sprejme to, kar bom razložil.

Obstaja izjemno močna sila, za katero do sedaj znanost še ni našla uradne razlage. To je sila, ki vključuje in ureja vse druge ter je celo v ozadju vseh pojavov v vesolju in pri nas še ni bila prepoznana. Ta univerzalna sila je LJUBEZEN. Ko so znanstveniki iskali enotno teorijo vesolja, so pri tem pozabili na najmočnejšo nevidno silo.

Ljubezen je Luč, ki razsvetljuje tiste, ki jo dajejo in prejemajo. Ljubezen je gravitacija, ker zaradi nje nekateri ljudje čutijo privlačnost do drugih.

Ljubezen je moč, ker pomnoži najboljše, kar imamo in dovoli človeštvu, da ne ugasne v svoji slepi sebičnosti. Ljubezen razvija in odkriva. Za ljubezen živimo in umremo. Ljubezen je Bog in Bog je Ljubezen. Ta sila razloži vse in daje življenju smisel. To je spremenljivka, ki smo jo za predolgo časa prezrli, morda zato, ker nas je ljubezni strah, saj je edina energija v vesolju, ki se je človek ni naučil upravljati po svoji volji.

Da bi ljubezen naredil vidno, sem v svoji najbolj znani enačbi naredil preprosto zamenjavo. Če bi namesto E = mc2 sprejeli, da je lahko energijo za zdravljenje sveta mogoče dobiti preko ljubezni, pomnožene s kvadratom hitrosti svetlobe, bi prišli do zaključka, da je ljubezen najmočnejša sila, kar jih obstaja, saj nima omejitev. Po človeškem neuspehu z uporabo in nadzorom ostalih sil v vesolju, ki so se obrnile proti nam, je nujno, da se negujemo z drugo vrsto energije ... 

Če želimo, da naša vrsta preživi, če želimo najti smisel življenja, če želimo rešiti svet in vsa čutna bitja, ki ga naseljujejo, je ljubezen en in edini odgovor. Morda še nismo pripravljeni, da bi naredili bombo ljubezni, dovolj močno napravo, ki bi popolnoma uničila sovraštvo, sebičnost in pohlep, ki uničujejo planet. Vendar pa vsak posameznik v sebi nosi majhen, a močan generator ljubezni, čigar energija čaka, da se sprosti. Ko se naučimo dajati in prejemati to univerzalno energijo, draga Lieserl, bomo potrdili, da ljubezen premaga vse, da je sposobna preseči vse in nič, ker je ljubezen kvintesenca (jedro) življenja.

Globoko obžalujem, da nisem mogel izraziti tega, kar je v mojem srcu, ki je tiho bílo zate vse moje življenje. Morda je prepozno za opravičilo, ampak čas je relativen in moram ti povedati, da te imam rad in sem zahvaljujoč tebi dosegel dokončni odgovor!”
Tvoj oče, Albert Einstein

 

POVABILO
Uredništvo revije vabi mlade, da nam pišejo na temo zaščite in ljubezni do živali in narave. Z veseljem bomo objavili vaše prispevke. Pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

 

Besedilo: Stanko Valpatič

Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 46, str. 14-18.