»Nike, Adidas, Coca-Cola, Netflix, Snapchat« so najpogostejše besede, ki jih uporabljajo otroci v osnovnih šolah v Sloveniji. Le malokdo med njimi loči liste zelene od peteršilja, javor od lipe, zna nabrati tolščak ali kislico. Rastline okoli njih, enako kot njihova dobesedna realnost, so jim neznane. Otroški um že v vozičku vampirsko napadejo BLAGOVNE ZNAMKE, kot je Disney. V njihovih otroških glavah so korporativni logotipi pojem zabave, del življenja, njihovo »naravno« okolje. Supermarketi so za te otroke običajni del življenja, z mrtvo hrano, kitajsko plastiko in slabo zašitimi oblačili, polnimi toksinov. Današnji otroci ne poznajo časa, ko so bili vitaminski dodatki le za izjemno bolne ljudi. Je zdaj bolnih toliko več ali so prehranski dodatki zaradi mrtve hrane v supermarketih neizbežno dodatno obremenjevanje telesa in uma?

V času, ko se prodaja s pritiskom na ikono »angelska sporočila«, orožje ali pornografijo, ni presenečenje BANALIZIRANJE VEGANSTVA, torej neubijanja živali, na priročno blagovno znamko, ki je del nakupovalnega seznama. Nov del ločenosti, čeprav veliko manj krvave.

Vegetarijanstvo in veganstvo obstajata tisočletja zapisana kot duhovna praksa številnih mislecev in iskalcev bistva. Še preden so obstajale blagovne znamke, množične klavnice in industrijska živinoreja. Že takrat, ko so se za današnje razmere naravnost idilično ovce pasle na brezkončnih pašnikih neškropljene trave in so jim otroški pastirci igrali na piščal, že takrat se je nekaterim zdelo PREOKRUTNO, da se življenje živali konča pod nožem človeka. Namenoma.

Morda verjamete v Biblijo ali prisegate na znanost ali pa upoštevate le lastne ocene in sklepanja. Najverjetneje ste ugotovili, da zemlja, ki nas obdaja, planet Zemlja, na račun katerega zdaj potekajo naravnost groteskno vnetni boji glede njegove oblike, obsega največji del našega bivanja. Naj je ravna, ploščata, elipsasta ali okrogla, nič ni pomembno bolj kot to, da vsi ljudje, ki se prerekajo o njeni obliki, pomenu in značilnostih, kupujejo v supermarketih. Ki so zelo pravokotni, turobni in dragi, in so povsod. Kvadrat. Ujetost v ječo brezdušne trgovine. O tem se menda lahko strinjamo vsi. O kvadratu, ki je edini (!) način prehranjevanja za 95 % vseh ljudi v mestih.

Zemlja, ki nas vsakič znova šokira s svojo lepoto, veličastnostjo, skrivnostnostjo, nedoumljivostjo. Zemlja je naš začasni dom. Stopamo po istih ulicah, kjer je Cezar mahal svojim legijam, gledamo skozi okno, kjer je Prešeren pisal svoje sonete, in si ogledujemo gradove, kjer so turški paše ugrabljali lepe Vide, ali tipaje opazujemo jame, kjer so najdeni prazgodovinski ostanki. Zemlja je morda samo postaja v vesolju, vsekakor pa je naša resničnost. Od vremena do rastlin in živali, ki nas obdajajo. Ugotovimo lahko, da razen Inuitov na skrajnem severu, ki nimajo možnosti sploh poznati rastlin, ker živijo v malodane večnem snegu in ledu, smo vsi neločljivo povezani z zelenim rastjem. Od kalčka do klasja. Od semena do buče. Od lešnika do leske in od koščice do češnje. Biologija in botanika lahko opisujeta procese, ki se zdijo »logični«. Dejansko so KROŽENJA ŽIVLJENJA V NARAVI, ki ga lahko z osuplostjo spremljamo. Nismo pa ga zmožni ustvariti. Tukaj naletimo na drugo možnost – lahko se v te procese vpletemo, da koristimo rastlinam in živalim, kot si mi to predstavljamo. Na primer okopavamo vrt, odstranjujemo mrčes s sadja, skrbimo za rodovitnost prsti, ali pa Zemljo vidimo le kot svoj laboratorij. Za nevarno POLIVANJE S STRUPI, ki povečajo »gospodarsko donosnost« kmetijske panoge. Če ob tem ubijamo prst, žuželke, živali, ostalo rastlinje in ljudi – nič zato.

Tukaj trčimo ob trend veganstva, ki v svoji dobronamerni želji, da prepreči in ustavi ubijanje živali, slepo ploska ubijanju Zemlje. Ko sem prvič videla reklamo za veganski McDONALD’S, nisem mogla verjeti, da naj bi veganke in vegani to kadarkoli kupili, kaj šele pojedli! Kako lahko komurkoli pride na pamet podpora korporaciji, ki desetletja škoduje zdravju ljudi, nameni milijarde za neokusne reklame, neizmerno zatira ekološko kmetijstvo, s svojim smradom in neprimernim jedilnikom pa škoduje vsem, ki vstopijo v njihov »obrat hitre prehrane«? Tu je dokaz, da ima vegansko prehranjevanje zelo velik in hud problem. Namreč malikovanje blagovnih znamk in pristajanje na »hitre rešitve« ZNOTRAJ GROZLJIVIH PRISTOPOV DO LJUDI, OKOLJA IN ŽIVALI. Če se zraven »veganskega« hamburgerja peče burger iz zmletih živali, je potrebno vdihavati ceneno olje, mastne obroke in mučenje živali, zato da bi podprli že tako milijardno korporacijo? Ker se je odločila za veganski obrok?

Podobni »slavospevi« veganskim izdelkom korporacij, kot je NESTLÉ, so zgrešena dobrota trendovskega veganstva, ki mu je mar čimbolj dostopnega nakupovalnega seznama, ne pa celotnega pogleda na pridelovanje hrane in na Zemljo.

Oglasi se vik in krik: »Če pa podpiramo veganstvo! Ta podjetja bodo naredila več veganskih in manj mesnih izdelkov!« Tako je. Naredili bodo več veganskih izdelkov, na povsem enak način, kot delajo mesne izdelke: z brutalnim izkoriščanjem narave, rastlin, živali in ljudi. Prijetna je lahkotnost moralnega zadoščenja ob kupovanju izdelkov z oznako »Vegan« in s tem otopela pozaba dejstva, koga dejansko podpiramo. Če je povprečen potrošnik le deloma nemočen, ko »vrhovi« politike pošiljajo milijarde in milijone za nakup orožja, je pri nakupu hrane možna in tudi izjemno lahka drugačna izbira. Naj gre za študentko, ki si lahko naroči ekološke žitarice, ali družino, ki se dogovori za dostavo lokalnih pridelkov. Ne, ni čisto tako enostavno kot potiskanje vozička med policami. Ekološki in lokalni izdelki so tudi občutno dražji, vedno pa so možni dogovori in rešitve.

RAZUMEVANJE NARAVE KOT ŽIVEGA BITJA, kot svojevrstne duše, ki nas obdaja, je esenca, če želimo kakovostno hrano in prijetne notranje občutke. Izdelki iz mrtvih in tisočkrat predelanih sestavin, ki se pridelujejo v milijardah ton z najcenejšim možnim pristopom, so lahko le komajda kaj boljši za živali, okolje in ljudi.

Korporacije so danes tiste, ki ugrabijo duhovne, čustvene, intelektualne in telesne potrebe ljudi ter jih spretno uporabijo za svoje ogromne dobičke. Zakaj je toliko debelih otrok? Zakaj toliko nezdrave prehrane? UŽIVANJE TRUPEL je grozljivo jedro večine težav, skorajda enakovredna težava pa postaja hrana, ki deluje kot ZAČINJEN STRUP.

Nekateri vegani in veganke so povsem ogorčeni nad »negativnostjo« in »kritiko« veganstva kot dela trenda potrošništva. VEGANSTVO JE TUDI DEL HUMANIH IN ETIČNIH VSEBIN, ki se ne morejo odtrgati od človeške družbe in vprašanj kmetijstva, proizvodnje in potrošnje.

Veganstvo kot potrošniški trend lahko na eni strani pomembno zmanjšuje MUČENJE IN SMRT ŽIVALI, ne zmanjšuje pa MUČENJA IN TRPLJENJA NARAVE KOT TAKE. Ob skrajnem psihološkem napadu medijev, ki ljudi nenehno strašijo, jim grozijo ali jim vcepljajo občutek manjvrednosti ali na drugi strani brezglave evforije, marsikdo nima energije za celostno razmišljanje. Naj bi takemu odvzeli še veselje ob tem, da ko kupuje vegansko, dejansko naredi nekaj dobrega?

Ne, vsaka (!) veganska izbira je sama po sebi dragocena, pomembna in hvalevredna. Ni pa odveč tudi iskrena prošnja, da se izogibamo nakupovanju izdelkov korporacij, ko je to le možno in izvedljivo. Hvala!

PRIMER »VEGANSKEGA TRENDA«

Na številnih veganskih spletnih straneh so »z veseljem« objavljali podatke, da so PIŠKOTI OREO dejansko veganski. Na ta način se ustvarja umeten trend veganskih izdelkov, ki po načinu svoje pridelave in vplivu na zdravje razen tega, da ne gre za trupla ubitih živali, predstavljajo škodo za človeka in okolje.

Oreo piškoti so označeni kot veganski. So polni rafiniranega sladkorja, transmaščob in kalorij. Neprimerni so za vse, ki želijo skrbeti za svoje zdravje. Nimajo nobenih mineralov, vitaminov ali vlaknin.

Za poskus o vplivu živil, kot je Oreo, so raziskovalci hranili lačne podgane z Oreo piškoti in riževimi kolački na dveh straneh labirinta. Živalim so dovolili, da se sprehajajo po obeh straneh labirinta. Raziskovalci so zabeležili čas, ki so ga živali preživele na vsaki strani. Kasneje so isti poskus ponovili na drugi skupini podgan, ki so jim vbrizgali mamila, kot sta kokain in morfij, ter jih hranili s fiziološko raztopino.

Podgane, ki so jim vbrizgali kokain, in tiste, ki so glodale Oreo, so preživele enak čas na strani labirinta z mamili. Presenetljivo je, da so raziskovalci med merjenjem izražanja proteina, imenovanega c-Fos, v centru za užitek v možganih ugotovili, da so Oreo piškoti sprožili več nevronov kot kokain ali morfij.

»Naše raziskave podpirajo teorijo, da ŽIVILA S TAKO VISOKO VSEBNOSTJO MAŠČOB IN SLADKORJA STIMULIRAJO MOŽGANE NA ENAK NAČIN KOT MAMILA,« je dejal soavtor Joseph Schroeder, izredni profesor nevroznanosti na Connecticut Collegeu. »To lahko pojasni, zakaj se nekateri ljudje ne morejo upreti takšni hrani, čeprav vedo, da je zanje škodljiva.« Mučenje živali za dokazovanje škodljivosti visoko predelanih živil je monstruozno dejanje, a očitno še vedno ne dovolj, da bi odprlo oči potrošnikom.

Ocena sestavin piškotov Oreo s strani organizacije EWG (Eat Well Guide) je naslednja. Nobena sestavina Oreo piškotov ni ekološka. Vsebujejo aditive za živila, ki so potencialna nevarnost za zdravje, in transmaščobe. EWG ugotavlja, da ta izdelek vsebuje 41 % sladkorja glede na maso in 4 čajne žličke dodanega sladkorja na porcijo. Poleg tega vsebuje sestavine nenavedenega (!) izvora. Tovarna na Nizozemskem, kjer pridelujejo kakav za piškote Oreo, je bila obravnavana zaradi škodljive uporabe amonijaka in s tem negativnega vpliva na okolje.

Piškoti Oreo vsebujejo naslednje sestavine, ki so lahko gensko spremenjene ali pridobljene iz gensko spremenjenih pridelkov: koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, repično olje, sladkorji in lecitin (sojin).

Najboljša ocena prehranskega izdelka po lestvici EWG je 1, najslabša pa 10. Oreo piškoti imajo oceno 9.

Jasno je, da bo vsak vegan, ki bo povabljen na rojstni dan, kjer bo zelo lačen, pa bo soočen le s poli salamo, torto z jajci in piškoti Oreo, izbral zadnje. Vsakič, ko imamo možnost, pa se raje na daleč izognimo kupovanju takšnih »veganskih« izdelkov. 

 

Besedilo: Katerina Vidner Ferkov

Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 46, str. 19-21.