"Oprostite, ali vsebuje živalske sestavine?" Vprašanje, ki dvigne obrvi natakarjem, kuharicam, učiteljem, zdravnikom in sorodnikom. Gre za vprašanje, ki ga postavljajo vegani in veganke. Zakaj? Ali ni to ekstremno? "Za nekatere je ekstremno, da se jim prereže zgornji del trupa, vzame žila iz noge in opravi večurna operacija na srcu," na pomisleke o veganstvu odgovarja cenjeni kirurg dr. Calwell B. Esselstyn.
Z dr. Collinom Campbellom, soavtorjem znamenite Kitajske študije, se je dr. Esselstyn skozi desetletja v kliničnem okolju prepričal, da je polnovredna rastlinska prehrana najboljša preventiva pred boleznimi srca in ožilja, proti povišanemu holesterolu in pritisku, diabetesu tipa 2, debelosti in še bi lahko naštevali. Dr. Esselstyn je bil med drugim predsednik Združenja ameriških endokrinih kirurgov in je avtor več kot 150-ih znanstvenih publikacij. Kot pove v dokumentarnem filmu Forks Over Knives, je vzrok večine sodobnih kroničnih bolezni napačna prehrana. Predvsem meso, mesni izdelki, industrijsko predelani mlečni izdelki ter jajca in ribe.
Ameriška zveza za prehrano in tamkajšnja Zveza pediatrov je podala strokovno mnenje, da je ustrezna veganska prehrana primerna ne le za odrasle, temveč tudi za otroke. Starši morajo biti pozorni na raznoliko in uravnoteženo prehrano (zelenjava, sadje, polnovredne žitarice, vitamini, oreščki, stročnice, B12). Kljub temu nekateri vztrajajo, da je veganstvo - izraz, ki je bil prvič uporabljen leta 1944 - ekstremno.
KAJ PA NEGATIVNA PLAT VEGANSTVA?
Zdravje otrok je bilo smrtno ogroženo ali je bila povzročena celo smrt, starši pa so se izrekali za vegane. Kot so razkrile sodbe takšnih primerov, je šlo v največji meri za neupoštevanje navodil zdravnikov. Torej vzrok tragičnih posledic ni bilo veganstvo, ampak nepoučeno ravnanje.
Ni izključeno, da imajo težave z zdravjem tudi odrasli vegani, ki uživajo industrijsko predelano hrano, polno sladkorja, soli in umetnih snovi, brez sadja in zelenjave. Lahko rečemo, da je to sicer bolj etično do živali, ni pa prijazno do zdravja. Tega, da nekateri, ki sledijo veganstvu, zanemarijo telesno dejavnost in morda tudi prijaznost do vseh, ki nimajo sočutja do živali, tudi ne gre zanikati.
VEGANSTVO JE VEČ KOT NAČIN PREHRANE
Beseda evangelij v povezavi z veganstvom ni naključje. Le kaj bi bila zahodna civilizacija brez najpomembnejših pridobitev: izobraževanja, humanosti in demokracije? Za kar si je v Združenih državah Amerike prizadeval tudi Amos Bronson Alcott, ki je že od leta 1836 skušal živeti po načelih etičnega veganstva. Imel je tudi tako "nezaslišane" ideje, kot je pravica živali do svobode, izobraževanje deklic in odprava suženjstva. Njegova hčerka Louisa May Alcott je avtorica še danes znamenite knjižne uspešnice in kasneje filma Male ženske (Little Women). Ideali njenega očeta Amosa Bronsona Alcotta so bili navdih za knjigo March Pulizerjeve nagrajenke Geraldine Brooks.
Veganstvo zato ni le način prehrane, ampak način življenja. Prizadeva si zmanjšati trpljenje v družbi. Številna veganska društva opozarjajo ne le na pravice živali, temveč tudi na ravnanje z ljudmi in naravo.
KLAVNICE IN POSTTRAVMATSKI SINDROM
Kot ugotavljajo različne stroke, so zaposleni v industrijskih klavnicah pogosto depresivni in nagnjeni k alkoholizmu. Zato se vse več delavcev iz kllavnic zdravi za posttravmatskim sindromom. Profesorica kriminologije Amy Fitzgerald z Univerze Windsor v Kanadi opozarja tudi na povezavo med družinskim nasiljem in delom v klavnici. Tudi gojenje živali pušča pri ljudeh duševne posledice zaradi rutinskega kastriranja brez protibolečinskih sredstev, stisk živali v trajnem ujetništvu in trpljenja obolelih živali, ki se obravnajo kot odvrženi predmeti. Podobno velja za laboratorije, kjer izvajajo poizkuse na živalih, naj gre za konje ali pse. Živali, na katerih testirajo zdravila ali celo kozmetiko, pogosto zblaznijo, znanstveniki pa ob tem prav tako psihično trpijo.
ČEVLJE IMAŠ PA USNJENE
Čeprav veganstvo ni le dieta, se najbolj številčno ljudje odločajo za ponovredno rastlinsko prehrano zaradi zdravja. Od debelosti, alergij na mleko, težav s prebavili in kožo, do visokega pritiska in glavobolov. Ob tem narašča tudi odstotek ljudi, ki se za veganstvo odločajo izključno zato, da bi zmanjšali množično ubijanje živali in ločevanje mater od mladičev, ki jih čaka takojšnja smrt zaradi industrije mleka ali jajc. Veganstvo je tudi odločno proti nošenju krzna, saj gre za mučenje živali že med vzrejo, čemur sledi klanje, ki si ga tudi na posnetku zmore ogledati le malo ljudi. Večina veganov se izogiba tudi nošenju usnja, uporabi kozmetike, ki je testirana na živalih in turističnim dejavnostim, kot so obiski živalskih vrtov, cirkusov in drugih oblik ujetništva živali.
VEGANSTVO KOT PRIVLILEGIJ
Kar ne pomeni, da bo vsakdo, ki začne opuščati meso, jajca in mleko z jedilnika, takoj odvrgel vse volnene jopice in usnjene čevlje. Veganstvo je način življenja, ki se razvija postopoma, saj ne gre za tekmovanje, ampak za trud, kako na čim bolj etičen način sodelovati v družbi. Med drugim se večina veganov zaveda, da je prehranjevanje s ponovredno rastlinsko hrano privilegij. Ljudstvom in narodom, ki geografsko nimajo te možnosti, bi bilo nečloveško očitati nošnjo krzna, usnja ali uživanje mesa. Zato se zavzemajo za ohranitev pravic vseh, ki so stoletja živeli na način, ki ni porušil naravnega ravnovesja, kot so Inuiti na skrajnem severu, ljudstvo Kung iz afriške puščave Kalahari, amazonska plemena v Braziliji in številni drugi, ki jim industrijsko uničevanje narave ogroža obstoj.
Zahodna civilizacija je s potrošništvom in industrializacijo povzročila hudo onesnaževanje zemlje, zraka, vseh voda in obsežno izumiranje živalskih vrst. Rakava obolenja so postala naš vsakdanjik. Zato je tudi veganstvo odgovor za sodoben način življenja v razvitih državah, kjer je visok odstotek ljudi predebelih, imajo neprimeren jedilnik in se premalo gibljejo. Največja ekološka težava pri mesu ostaja voda, kajti za kilogram mesa krave porabijo ok. 15.000 litrov vode. Vzreja krav ima 150-krat večji ogljični odtis kot gojenje soje. Poleg tega s sojo in žiti v največji meri hranijo živali za zakol in ne ljudi.
Ugotovljeno je, da vsako sekundo umre 3000 živali. Na leto pa mesna prehrana zahteva kar 56 milijard smrti živali v klavnicah po vsem svetu. Veganstvo je zato ena od možnosti, kako izboljšati položaj živali, okolja in ljudi, tam, kjer je to očitno potrebno - v okolju, kjer so živali zaradi našega jedilnika od rojstva do smrti zaprte v stavbe. Posledično so v izjemno slabem stanju. Njihove bolezni so vzrok za uporabo antibiotikov v živinoreji, ki po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije hudo ogroža učinkovito zdravljenje z antibiotiki pri ljudeh. Enako sporna je tudi uporaba hormonov v živinoreji in sprožanje splava brejim kravam za podaljševanje molže.
JAZ IMAM RAD ŽIVALI
Številne družine si ne predstavljajo boljšega prijatelja kot sta pes in mačka. Zato je nedavna poteza veganskega aktivista iz Švice, da odpira restavracijo z mačjim in pasjim mesom, močno šokirala javnost. Šlo je za načrtno opozarjanje, da si vse živali zaslužijo prostor na svetu, ne pa pod nožem. Univerza v Koloradu je leta 2015 objavila študijo, ki navaja, da 85 odstotkov kupcev mesa ne bi osebno želelo ubiti živali. To pove veliko o našem sočutju. Čas je, da mu prisluhnemo.
Avtorica: antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov (urednica neodvisnega medija Zdravo Slovenija)
Revija Osvoboditev živali, letnik 13, št. 31, str. 19-20.