V decembrski številki revije Osvoboditev živali smo predstavili modele upravljanja lova v Nemčiji, Avstriji in Franciji. Tokrat so na vrsti Češka in Slovaška. Julija 2025 je naše društvo kontaktiral predstavnik poljskega društva »Źródła«. Njihovo temeljno prepričanje je, da si vse živali zaslužijo spoštovanje, humano ravnanje in zaščito pred krutostjo. Enako prepričanje imamo tudi mi. Poslali so nam povezavo do raziskave o modelih upravljanja lova v 12 državah EU, ki jo objavljamo prevedeno v nadaljevanjih.
ČEŠKA REPUBLIKA
Primarna zakonodaja: Zákon č. 449/2001 Sb., o myslivosti (Zakon št. 449/2001 Zb. o lovstvu). Češka republika je podedovala kolektiviziran sistem lovstva iz komunističnega obdobja, ki je temeljil na obveznem oblikovanju velikih lovnih okolišev. Po letu 1990 se je sistem postopoma razvijal po vzoru avstrijskega modela – priznava zasebno lastništvo, a zahteva skupno upravljanje.
Češki model bi lahko opisali kot skupni sistem najema, v katerem ima pomembno vlogo nacionalna lovska zveza (ČMMJ, Češko-moravska lovska zveza), a članstvo v njej ni obvezno. Za pridobitev lovske licence mora posameznik opraviti državni izpit, članstvo v ČMMJ pa ni pogoj.
Od leta 2002 znaša minimalna velikost lovišča (honitba) 500 hektarjev, vendar je mogoče vzpostaviti ograjena lovišča za rejo in intenzivni odstrel divjadi (obore) že na površini 50 ha. Lastnik (ali skupina lastnikov) s 500 ha strnjenega zemljišča lahko zaprosi za lastno zasebno lovišče. Lastniki manjših parcel pa morajo po zakonu ustanoviti »honební společenstvo« – združenje lastnikov zemljišč – da bi skupaj oblikovali skupno lovišče.
Ta skupna lovišča se običajno oddajo v zakup lokalnim lovskim družinam. Formalno o zakupu in upravljanju odločajo lastniki v lovišču po večinskem glasovanju glede na površino zemljišča (»en hektar = en glas«). V praksi pa lokalni lovci pogosto prevladujejo, saj zberejo pooblastila od številnih razdrobljenih lastnikov in s tem nadzorujejo odločitve.
Posamezni lastnik zemljišča nima na voljo enostavnega pravnega postopka, s katerim bi svoje zemljišče izključil iz že vzpostavljenega lovišča. Zato mora lastnik malega zemljišča v praksi dopuščati lov na svoji zemlji, dokler je ta del lovišča.
Odgovornost za škodo zaradi divjadi (npr. če jeleni ali divji prašiči uničijo koruzo) nosi zakupnik lovišča – običajno lokalna lovska družina. Ta mora kmetom povrniti škodo. Če dogovora ni, lahko kmet vloži tožbo, vendar je ta postopek dolgotrajen in zapleten – sodni postopki trajajo več let, dokazovanje odgovornosti lovcev (npr. premalo odstrela) pa je težavno.
Pomembno je omeniti, da češka vlada od leta 2025 načrtuje spremembe lovske zakonodaje, katerih cilj je okrepiti pravice lastnikov zemljišč in pojasniti pravila glede odškodnin. (Prav tako ločena analiza čeških oblasti poudarja konflikte glede pravic lastnikov zemljišč in nujnost reform na tem področju).
Na splošno češki sistem ostaja bližje centraliziranemu modelu kot pa pristopu prostega trga. Lastniki zemljišč imajo sicer določeno vlogo preko združenj, vendar nimajo individualne pravice veta; zgodovinska zapuščina obveznih velikih lovskih območij pa ostaja prisotna. 
SLOVAŠKA
Primarna zakonodaja: Zákon č. 274/2009 Z.z., o poľovníctve (Zakon št. 274/2009 Zb. o lovstvu). Položaj na Slovaškem je bil primerljiv s položajem na Češkem, vendar so bile leta 2009 uvedene spremembe z obsežno reformo. Najmanjša velikost lovišča na Slovaškem je 1.000 hektarjev za malo divjad in 2.000 hektarjev za veliko divjad. Če posamezen lastnik zemljišča poseduje strnjeno posestvo, ki izpolnjuje te pogoje, lahko ustanovi samostojno zasebno lovišče. V nasprotnem primeru morajo lastniki zemljišč ustanoviti skupnost (združenje lastnikov – zhromaždenie vlastníkov), da ustvarijo skupno lovišče. Po zakonu lastnik zemljišča ne more zavrniti vključitve svojega zemljišča v lovišče, razen če ga v celoti ogradi, s čimer ga spremeni v formalno zaprto območje (nepoľovná plocha), kjer lov ni dovoljen. V praksi je večina lovišč na Slovaškem oblikovana pretežno na državnih gozdnih zemljiščih, ki so v lasti državne zakladnice.
Preden se lov lahko izvaja, mora lovska družina (ali drug pooblaščeni subjekt) skleniti pogodbo o uporabi lovišča s skupnostjo lastnikov zemljišč na tem območju. Posebnost slovaške zakonodaje je, da določa minimalne letne najemnine za lastnike zemljišč: na primer najmanj 0,50 € na hektar za kmetijska zemljišča in 2–5 € na hektar za gozdna zemljišča.
Pogodbe o najemu se običajno sklepajo za obdobje 15 let, pogosto pa se plačilo ne opravi v denarju, temveč v naravi (npr. da lastniki dobijo delež mesa divjadi ali imajo možnost, da sodelujejo pri lovu). Pomembno je tudi, da imajo lastniki večjih zemljišč zakonsko pravico, da se pridružijo lovski družini, ki najema njihovo lovišče – zakon namreč določa, da mora biti tak lastnik sprejet kot član, s tem pa mu je omogočeno, da lovi na svoji zemlji.
Odškodnina za škodo zaradi divjadi na Slovaškem je odgovornost najemnika lovišča, vendar pod določenimi pogoji. Kmet, ki uveljavlja odškodnino, mora dokazati, da je sprejel ustrezne preventivne ukrepe (npr. ograjevanje posestev s poljščinami ali uporaba repelentov). Poleg tega mora imeti lovska družina običajno še poseben dogovor s kmetom, ki določa odgovornost. Če tak dogovor ne obstaja, lahko lovci uradno zavrnejo plačilo odškodnine, češ da lastnik ni ustrezno zaščitil svojih pridelkov. Ta ureditev v praksi uspešno spodbuja lastnike zemljišč k sodelovanju in vnaprejšnjemu sklepanju dogovorov z lovsko družino.
Z vidika organizacije ima Slovaška hibridni pristop: gre za sistem najema v kombinaciji z obveznim članstvom lovcev v nacionalni zbornici. Vsi lovci morajo biti člani organizacije Slovenská poľovnícka komora, SPK (Slovaška lovska zbornica), ki deluje kot strokovno samoupravno telo, to je pogoj za pridobitev in ohranitev lovske licence. Poleg tega obstaja tudi prostovoljno družabno združenje, Slovenský poľovnícky zväz, SPZ (Slovaška lovska zveza), katerega člani so lahko lovci zaradi tradicije in rekreacije.
Povzetek: slovaška zakonodaja poskuša uravnotežiti državni nadzor z vključevanjem lastnikov zemljišč (preko pogodb in obveznega članstva lastnikov večjih zemljišč v lovskih družinah), vendar posameznim lastnikom ne omogoča enostavnega izstopa iz sistema, razen če svojo zemljo fizično ogradijo.
SE NADALJUJE
Vir: https://zakazpolowania.pl/aktualnosci/huntingmodels- in-eu-countries/
Prevod: Barbara Klančič
Revija Osvoboditev živali, letnik 24, številka 51, str. 58-59.