Ko zjutraj odpremo okno in nas pozdravi petje ptic, si težko predstavljamo, da so te ptice v resnici med bolj ogroženimi prebivalci naših krajev. V zadnjih desetletjih se je njihovo število močno zmanjšalo, predvsem zaradi izgube naravnih gnezdišč. Lesene gnezdilnice, ki jih lahko namestimo okoli naših domov, postajajo vse pomembnejše zatočišče za mnoge vrste [1].
Enajst članov in simpatizerjev društva se nas je na prvi marčevski dan zbralo na sedežu društva na kmetiji Vege & Dobro, da bi skupaj z g. Bernardom, mentorjem in poznavalcem izdelovanja ptičjih hišk, naredili nekaj koristnega za živali in naravo ter preživeli lep dan ob druženju. Društvo je poskrbelo za les, žeblje in vijake, s seboj smo prinesli orodje. Najprej smo si ogledali načrt, izrisali na les in izrezali, nato hiško sestavili ter pritrdili z žeblji. Končano hiško smo še prebarvali z jedilnim oljem. Vmes smo imeli pavzo za kosilo. Delavnico smo zaključili z izobešanjem novih hišk ‒ domov za ptice. V letošnjem letu načrtujemo izvedbo še kakšne tovrstne delavnice. Če želite, lahko svojo zainteresiranost za udeležbo javite po elektronski pošti na naslov:
In zakaj so danes gnezdilnice tako pomembne in kako je prišlo do tega?
O PADCU POPULACIJE IN RAZLOGIH ZANJ
Ptice, ki gnezdijo v duplih, so nekoč našle svoj prostor v starih drevesih – v naravno izdolbenih duplinah, razpokah ali odlomljenih vejah. A sodobno urejanje okolja in kmetijstvo stara drevesa odstranjujeta, gozdarstvo pa jih ponavadi poseka, še preden razvijejo naravne votline [2]. Posledično ptice, ki bi sicer ostale v nekem okolju, od tam izginjajo zaradi pomanjkanja prostora za gnezdenje. Prav ptice duplarice so med najbolj prizadetimi v zadnjih desetletjih [3]. Po podatkih Evropskega sveta za ptice (EBCC) se je populacija ptic v Evropi od leta 1980 zmanjšala za več kot 600 milijonov osebkov [4].
Najbolj prizadete so vrste, ki so nekoč živele v bližini kmetij ali na robu naselij – poljski vrabec, lastovka in mnoge druge. Vzroki so številni: spremembe v rabi tal, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in seveda izguba naravnih habitatov – med njimi tudi varnih gnezditvenih prostorov [5].
Sodobno kmetijstvo je eden večjih dejavnikov upadanja številčnosti ptic v Evropi. Tradicionalne kmetijske površine, polne mejic, živih meja, osamelih dreves in cvetočih travnikov, so nudile bogato prehrano in varna gnezdišča. Danes pa intenzivna raba pesticidov, odstranjevanje naravnih pregrad ter širjenje monokultur povzročajo pravi ekološki šok. Ptice izgubljajo tako hrano kot prostor za razmnoževanje. Vse pogosteje zato iščejo zatočišča v urbanih območjih. [6]
Zmanjševanje populacij žužkojedih ptic, kot so lastovke, je neposredno povezano z uporabo pesticidov, predvsem takšnih, ki zmanjšujejo število žuželk v okolju. Pomanjkanje hrane v času gnezdenja pomeni, da lahko mladiči umrejo zaradi lakote. Poleg tega so številne ptice izpostavljene neposredni zastrupitvi z ostanki kemikalij. Tudi mehanska obdelava zemlje – denimo prezgodnje košnje travnikov – pogosto uniči skrivna gnezda talnih vrst. S tem kmetijstvo nehote postaja dejavnik izgube biotske raznovrstnosti, čeprav ima dejansko potencial, da jo s sonaravnimi praksami ohrani. [6]
Kljub negativnim vplivom ima kmetijstvo torej moč, da postane del rešitve. Z uvedbo ekološkega ali naravi prijaznega kmetovanja – ohranjanjem mejic, zasaditvijo avtohtonih vrst, puščanjem pasov za travnike in z zmanjšano uporabo pesticidov – lahko kmetije bistveno prispevajo k ohranjanju ptic. Obstaja več pobud, ki spodbujajo kmetije, da so prijaznejše do ptic (npr. v okviru Natura 2000), in te kažejo, da je sobivanje kmetijstva in biotske pestrosti mogoče. Pticam lahko pomagamo tudi z nameščanjem gnezdilnic na gospodarska poslopja, pod nadstreške ali ob robove njiv, kjer jim pogosto primanjkuje varnih gnezdišč. Ena izmed kmetij, kjer je ohranjanje življenja prioriteta, je tudi kmetija Vege & Dobro, kjer je potekala naša delavnica. [7]
KAKO LAHKO POMAGAMO?
Postavitev gnezdilnice je eden najbolj učinkovitih ukrepov, ki jih lahko posameznik stori za pomoč pticam. Vsaka gnezdilnica lahko pomeni razliko med uspešno gnezditvijo in izgubljeno sezono. Ptice nam v zameno pomagajo – uravnavajo populacije žuželk, oprašujejo rastline in sodelujejo v naravnem krogu.
Gnezdilnice so umetne dupline – preproste lesene škatle z odprtino, ki pticam nudijo zaščiten prostor za gnezdenje. Če so pravilno izdelane in postavljene, jih ptice rade sprejmejo kot svoj dom. Izdelamo jih lahko doma, z nekaj lesa in osnovnim orodjem. Navodil je na internetu ogromno, koristi pa nam lahko tudi platforma YouTube, ki nas vodi preko videoposnetka. Poleg tega lahko gnezdilnice uporabimo tudi kot orodje za izobraževanje – od vrtcev do srednjih šol, saj otrokom približajo naravo in jih učijo odgovornosti do okolja [8].
KAKO PRAVILNO NAMESTITI GNEZDILNICO?
- Višina: vsaj 1,5 do 3 m nad tlemi.
- Usmerjenost: vhod naj gleda proti vzhodu ali jugovzhodu
– zaščita pred dežjem in vetrom.
- Senca: naj ne bo neposredno na soncu, saj se lahko pregreva.
- Razdalja: če jih nameščamo več, naj bodo dovolj narazen (vsaj 10 m), da preprečimo rivalstvo.
- Čiščenje: jeseni ali pozimi odstranimo ostanke starega gnezda, saj to zmanjša tveganje za zajedavce.
Vsaka vrsta ptice ima svoje zahteve: sinicam ustreza odprtina premera okoli 32 mm, močnejšim vrstam pa do 35 mm. Dobro je, da prej preverimo, kakšno velikost odprtine potrebuje določena vrsta, in da pazimo, da niso prevelike, saj lahko na tak način vstopijo tudi plenilci. Gnezdilnice naj bodo izdelane iz neobdelanega lesa, z nekaj strešnega previsa, da vanje ne zamaka.
Če želimo ohraniti raznolikost ptic v naših krajih, moramo delovati zdaj. Gnezdilnice so preprost, a učinkovit ukrep. Pomagajo nadomestiti izgubljeni habitat in omogočajo, da se ptice uspešno razmnožujejo tudi v spremenjenem okolju. Vsaka postavljena gnezdilnica je majhna naložba v prihodnost – ne le za ptice, temveč tudi za nas.
Viri:
[1] DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: https://www.ptice.si
[2] European Forest Institute. Deadwood and Biodiversity. EFI Publications, 2018
[3] BirdLife International, State of the World’s Birds, 2022
[4] European Bird Census Council (EBCC): https://www.ebcc.info
[5] Inger et al., Common European birds are declining rapidly. Ecology Letters, 2015
[6] Gibbons, D. W., & Morris, R. K. The impacts of pesticides on bird populations in the agricultural landscape, 2013
[7] Scherr, S. J., & McNeely, J. A. Farmers as environmental stewards: policy challenges and opportunities, 2007
[8] Trilar, T. et al., Vloga gnezdilnic v urbanem okolju. Acrocephalus, DOPPS, 2020.
Avtor: Luka Kit
Fotografija: Janja Černe
Revija Osvoboditev živali, letnik 23, št. 49, str. 41-42.