Na Zdravi televiziji lahko gledamo izredno dobre in zanimive oddaje. Med drugimi tudi na temo: MODROST ZNANOSTI – BLAZNOST? Zaradi izjemne in aktualne vsebine smo vam delček slednje podali v prejšnji številki naše revije ter obljubili nadaljevanje. Oddajo vodi novinar MATTHIAS HOLZBAUER, sogovorniki pa so dr. HANS-GÜNTER KUGLER in dr. ARNO SCHNEIDER, zdravnika, ter teolog in avtor knjig DIETER POTZEL.
Nadaljevanje od zadnjič:
Matthias: Katoliška cerkev se danes kaže odprta do sveta in znanosti. Če pogledamo zgodovino univerz in vemo, da je bila Papeška akademija znanosti ustanovljena in obnovljena, ko je bila še vsa moderna znanost obsojana kot krivoverska, ali se tukaj ne vsiljuje sum, da s tem Vatikan še naprej sledi svoji prvotni nameri, namreč da bi raziskave in nauke spet kontroliral kot ob začetku univerz? Do danes je nespremenjena cerkvena dogma, ki je zapisana kot obvezna, kaj v cerkvi resnično velja. V zbirki dogem »Vera cerkve« Neunerja in Roosa pod robno številko 56 piše kot nezmotljiv nauk: »Kdor trdi, da je treba s človeškimi vedami ravnati s tako svobodo, da njihovih trditev s strani cerkve ni mogoče zavreči ... anatema sit (ta je preklet).«
V istem delu je pod robno številko 106 papež Leo XIII. citiran z besedami: »Vodilni nauk za raziskovanje: Tudi svetna znanost naj bi se trudila za visoke naloge katoliških pisnih tolmačenj.«
Robna številka 99: »Znanstvene raziskave ne smejo nikoli pustiti iz vidika dejstva ..., da med besedo Svetega pisma in znanstvenimi izsledki ne more biti nobenega oporekanja.«
Pod robno številko 102 beremo: »Veliko napadov proti Svetemu pismu je s strani naravoslovne znanosti. Zelo nevarni so zato, ker zaradi svoje nazornosti delujejo zelo vabljivo.«
Dieter: V dogmah je tudi rečeno: »Kdor meni, da človek lahko verjame astrologiji ali matematiki, anatema sit,« torej »ta je preklet.« Naj spomnimo: dogma je po cerkvenem nauku domnevno od Boga razodeta resnica, ki je kot taka s strani cerkve neizpodbitna in univerzalno, cerkveno obvezno podana za verovanje. Dvom ali zavračanje samo ene dogme avtomatično vodi v izključitev iz katoliške cerkve, kar naj bi po cerkvenem nauku verujoče potegnilo v večno prekletstvo. Če je to neomajen in nepreklicen nauk cerkve, kaj je potem znanost?
Hans-Günter: Običajna definicija o znanosti se glasi: »Znanost je raziskovanje povezav, razširjanje védenja kot tudi raziskano podajati naprej. Cilj znanosti je raziskovati oz. porajati nova védenja, kot tudi že obstoječe védenje povečevati, preizkušati in po potrebi korigirati.«
Vendar prav te korekture v cerkveni dogmi niso predvidene: dogme so nespremenljive, ker naj bi domnevno nastale po »svetem duhu«. Toda poslušajmo naprej, kako bi lahko bila znanost definirana: »Življenje brez znanosti ni možno, ker je znanost priklopljena na človeške sposobnosti razmišljanja in sklepanja.«
Arno: »Življenje brez znanosti ni možno.« To je visoka zahteva. Ali lahko to zahtevo tudi utemeljimo?
Znanost je financirana bodisi od države ali industrije, od koncernov ali privatnih oseb. Financiranje znanosti, ki ni od države, se večinoma dogaja skozi fundacije in fonde. Mnogi raziskovalci pa tudi politiki, ki so aktivni za dobrodelnost obče koristnih zadev, znanost pogosto prikazujejo kot potrebno za življenje na Zemlji, da išče in najde rešitve za nujna vprašanja človeštva, kot npr. proti klimatskim spremembam, da bi izboljšala življenje na Zemlji in bi ljudje tako postali bolj zdravi in bi živeli dlje. Znanost naj bi torej bila osnova za vsa življenjska področja človeka.
Matthias: Zelo visoke pretenzije, v katere verjame mnogo ljudi. Naravoslovci npr. imajo za samoumevno, da naravne fenomene raziskujejo in pojasnjujejo. Razen tega gre za to, kako bi lahko naravo naredili koristno. Naravoslovci kot osnovo postavljajo raziskovanje drugih disciplin, kot so tehnika, medicina ali varstvo okolja. V Nemčiji imajo visok ugled. 90 % Nemcev ima naravoslovje za fascinantno. 79 % jih verjame, da lahko izboljša svet. Kaj je znanost do zdaj dosegla? Kaj je resničen cilj znanosti? Od kod dobiva svoja navodila, svoje inspiracije? Odgovor nam lahko da stanje Zemlje in človeštva. Če znanost daje osnove za vsa življenjska področja človeka, potem je tudi bistveno odgovorna za posledice, ki se razvijajo iz znanosti, torej za stanje Zemlje in človeštva.
Arno: Poglejmo si te posledice na primeru nekaj področij naravoslovja. Morda bomo dobili odgovor na vprašanje, od kod znanost dobiva svoja navodila in inspiracije. Primer fizika: fizika daje znanstvene osnove za vse mogoče tehnologije orožja. Samo z rezultati raziskav fizike so se in se lahko izdelujejo atomska orožja in pride do uporabe atomske energije. Od prve odvržene atomske bombe leta 1945 je bilo po svetu izvedenih skoraj 2100 atomskih poizkusov, del tega na površju Zemlje, v atmosferi. Predvideva se, da je bilo zaradi sproščene radioaktivnosti pri teh poizkusih posledično na svetu 300.000 smrtnih primerov. Zaradi atomskih eksplozij je prišlo do močnega porasta radioaktivnih substanc v atmosferi. Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da je v višjih plasteh atmosfere več radioaktivnih delcev, kot so do zdaj predvidevali. Koncentracija plutonija je še vedno sto tisočkrat višja kot na območju zemeljskih tal, koncentracija cezija je tisočkrat višja kot v bližini tal. Zaradi različnih poizkusov atomskega orožja so atoli in odročni otoki močno radioaktivno kontaminirani in do danes praktično neprimerni za bivanje.
Hans-Günter: Aprila 2020 je bilo po vsem svetu v pogonu 442 reaktorskih blokov v atomskih centralah, nadaljnjih 53 reaktorskih blokov je v gradnji. Incidenti v atomskih centralah zaradi radioaktivnih izpustov so, kolikor je možno, zamolčani ali vsaj omiljeni. Atomska katastrofa v Černobilu se nato vendarle ni mogla prikriti. V aprilu leta 1986 je eksplodiral radioaktivni blok v atomski centrali Černobil in sprostil ogromne količine radioaktivnih snovi. Več kot 40 % površine Evrope je bilo kontaminirane z radioaktivnim materialom. Še danes so na marsikaterem območju gobe, gozdne jagode ali gozdne živali močno radioaktivno obremenjene. 6.400 km2 površine okrog Černobila trajno ni več primerne za bivanje ljudi. Marca leta 2011 se je zgodila atomska katastrofa v Fukušimi. Zaradi cunamija so bili štirje od šestih reaktorskih blokov uničeni. Prišlo je do jedrskega taljenja in radioaktivni material je kontaminiral regijo. Medtem se je nabralo več kot milijon m2 radioaktivno obremenjene vode, kapacitete za skladiščenje pa so večinoma izčrpane. Zelo resno tehtajo, da bi radioaktivno obremenjeno vodo enostavno izpustili v oceane. Pričakovani učinki na okolje in zdravje ljudi naj bi bili minimalni, meni večina ekspertov. Vendar obstaja komaj kakšen izsledek osnovnih fizikalnih raziskav, ki bi vplival bolj katastrofalno kot radioaktivnost. Naravoslovje fizike je samo v tem primeru povzročilo umor milijonov ljudi, živali v naravi, uničenje elementov vode, zemlje in zraka.
Dieter: Od kod dobi znanost svoje inspiracije, napotke? Bi to lahko bil Bog, Večni, Vse-Eden, Bog ljubezni do Boga in bližnjega? Zagotovo ne. Bog ne uničuje Svojega lastnega stvarjenja. Bog, ki vse Svoje otroke, da, vse življenje, pa naj bo še tako majhno in navidezno nepomembno, neskončno ljubi in prežema s Svojim ôdom. Bog v vsem življenju ne bo nikoli povzročal trpljenja, smrti, uničenja, hiranja in bolezni. Od kod pa potem znanost dobiva svoja navodila?
Hans-Günter: Posvetimo se drugemu področju naravoslovja, kemiji. Kemija dobavlja know-how za kemično industrijo. Po novejših številkah naj bi bilo danes po vsem svetu proizvedenih in uporabljanih 350.000 različnih substanc. S tem se je število kemikalij v zadnjih 20 letih več kot potrojilo. H kemikalijam spada več kot 300 prehranskih dodatkov in približno 270 dovoljenih tako imenovanih snovi za varstvo rastlin. Mnogo kemikalij pristane v okolju in tudi v človeškem organizmu. V človeškem telesu je možno dokazati več kot 300 tujih snovi. Kemična industrija je odgovorna za proizvodnjo pesticidov, hormonsko aktivnih kemikalij v okolju, bojnih snovi, kot so napalm, mavrični herbicid, živčni strupi, strupeni plini.
Arno: Kemija je tudi osnova znanosti za proizvodnjo zdravil in drog. S kemikalijami in ostanki zdravil obremenjene odpadne vode so ekstremno škodljive za živali in rastline ter končno tudi za ljudi. Onesnaženje podtalnice in pitne vode z ostanki kemikalij gre prav tako na račun kemije. Nesreče na področju kemične industrije imajo lahko katastrofalne učinke, kot npr. leta 1976 v severnoitalijanskem Sevesu, kjer se je sprostil visoko strupeni dioksin, ali leta 1984, ko je v indijskem mestu Bhopal eksplodirala tovarna pesticidov s tisoči mrtvih in sto tisoči ranjenih.
Druga aktualna tema so umetne snovi. Pred približno 70 leti se je začela množična proizvodnja umetnih snovi. Leta 1950 je bilo po vsem svetu proizvedenih 2 milijona ton umetnih snovi, leta 2015 je bilo že 380 milijonov ton plastike. Do leta 2015 je bilo 6,3 milijarde ton plastičnih odpadkov in 79 % teh je pristalo na deponijah ali v okolju. Medtem se je več kot 100 milijonov ton umetnih snovi nabralo v svetovnih morjih. Za živali v morjih in tudi za obalne prebivalce postajajo umetne snovi vse bolj usodne. V vsebinah želodcev ledenih viharnikov je bila npr. pri 96 % primerov dokazana plastika ali delčki plastike.
Matthias: Proizvodi kemičnih raziskav in kemičnih industrijskih izdelkov so agrarne kemikalije. Sem spadajo npr. herbicidi, insekticidi, fungicidi, lužila in mineralna gnojila. Pesticidi ne škodujejo samo biološki raznolikosti, tako da direktno ubijajo organizme, temveč tudi tako, da na usoden način reducirajo ponudbo hrane za divje živali. Umetna gnojila lahko vodijo do usodnih posledic v okolju. Omenimo naj izjemno obremenitev podtalnice z nitrati kot tudi obremenitev vodovja s fosfati. Emisije amonijaka in smejalnega plina poslabšujejo kvaliteto zraka. Gnojila lahko vsebujejo velike količine težkih kovin. Naravoslovna kemija je nazadnje odgovorna za smrt neštetih življenjskih oblik, pohabljenj, za okuženje rek, morij, jezer, celih pokrajin, atmosfere, odgovorna je za neizmerno trpljenje in bolezni ljudi in živali.
Se nadaljuje ...
Prevedla: Milena Trefalt
Revija Osvoboditev živali, letnik 20, št. 44, str. 54-56.