Naše zatočišče v Pravljici je kraj, kjer se sanje o boljšem svetu za živali uresničujejo. Vse se je začelo v sanjah in s sanjami. V spanju in v budnem stanju. Že kot zelo majhna sva Iris in Aleš sanjala eden drugega, sanjala sva veliko kmetijo in veliko družino. Ja, sanjala sva veliko in to po zaslugi pravljic. Poslušala sva jih in jih prebirala, kot zdaj najini otroci. Razlik med pravljico in ‘svetom’ skoraj ni bilo. Možno je bilo vse. In sedaj je spet …
Vmes sva se še mnogo naučila, ogromno izkusila, padala in spet vstajala. Mnogokrat ni bilo lahko, a to ne pomeni, da ni bilo prav. In za tem, kar je prav, se trudiva stati.
Po zelo dolgem času se nama je pridružilo pet otrok, vsak po svoje in vsak s svojimi nauki. Z namenom in lekcijami so k nam začele prihajati (in še prihajajo) tudi živali. Najprej s prošnjo za pomoč – za rešitev, za hrano, za varen in svoboden dom, za prijazno roko in sočutno dušo. Sedaj so nezamenljivi del naše družine, naše Pravljice.
Zdaj vsi skupaj prispevamo vsak svoj kamenček v mozaiku prve izobraževalne kmetije miru za rejne živali v Sloveniji, v Pravljici.
Tukaj smo ustvarili varno zavetje za živali, ki so doživele težke trenutke, a so v našem objemu našle mir, ljubezen in drugo priložnost za srečno življenje. Vsaka žival pri nas ima svojo zgodbo – zgodbo o pogumu, preživetju in upanju. Krave, ki so bile nekoč privezane, zdaj prosto tekajo po travnikih. Koze, konji, pujsi, osliček, goski, kokoši, zajčki, želve, kužki, muce zdaj uživajo v svobodi in brezskrbnih dneh, obdani z ljubeznijo in skrbjo.
Pomembno je vedeti, da živali, ki so pri nas, niso bile inšpekcijsko odvzete, zato za njih ne prejemamo nobenih sredstev od države. Rešili so jih posamezniki, ki so se na lastno pobudo dogovorili za njihov odkup z namenom, da jim zagotovijo boljše življenje. Te živali so pogosto živele v neprimernem okolju, bile zanemarjene, iztrošene, zlorabljene, odvečne ali pa so po dolgem izkoriščanju čakale na neizbežen konec. Nekatere živali so pripeljali posamezniki, ki so jih sami rešili, a zanje niso mogli več skrbeti – bodisi zaradi pomanjkanja prostora bodisi zaradi prevelikega bremena. Pri nas so te živali našle svoj mir in čas, ki ga potrebujejo, da se ponovno naučijo zaupati človeku. Nekatere potrebujejo mesece, druge celo leta, da se popolnoma rehabilitirajo.
Le skupaj z vami lahko na mirovni kmetiji V pravljici rejnim živalim še naprej nudimo topel, varen in svoboden dom. Trenutno je tako z nami na kmetiji preko 50 rešenih duš.
Žal stroški oskrbe, hrane, vode in zdravil presegajo naše zmožnosti. Pomoči potrebne živali pa dnevno ‘trkajo’ na naša vrata. Živali niso ničesar krive. Kriv je človek, ki je sposoben biti tako krut, da jih zanemarja ali rani. A kljub temu se te neverjetne živali trudijo znova zaupati in pokazati svojo ljubezen.
V naši čredi najdete oslička, koze in konje, ki se skupaj pasejo po pašnikih. Različne živali, ki po teoriji ne bi mogle sobivati, pri nas mirno sobivajo. Imajo dovolj prostora za umik, ko to potrebujejo, in družbo, ko si jo zaželijo.
V Pravljici verjamemo, da so vsa bitja vredna spoštovanja in sočutja. Naša vrata so odprta vsem, ki želijo začutiti mir in toplino, neposreden stik z naravo in živalmi.
Da lahko ta stik začutite tudi vi, ponujamo praznovanja rojstnih dni, poletne tabore za otroke, šole v naravi, izlete za šole, vrtce in druge skupine, team buildinge in še druge aktivnosti, ki jih lahko spremljate na našem FB profilu.
V Pravljici lahko zdaj vsak najde zase tisto, kar potrebuje, na način, ki je zanj najbolj primeren: sprostitev, spoznanje, navdih in moč za akcijo. Pridite in se nam pridružite na poti življenja, da boste spet našli svojo pravljico, ki jo je vredno živeti.
Vsak obiskovalec, prostovoljec in donator je del te čudovite pravljice, ki jo skupaj pišemo.
Besedilo: Iris Lavrič, Zala Lavrič, Simona Lavrič, Aleš Lavrič
Fotografije: arhiv V pravljici
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 48, str. 50-51.