Sobivanje je krog življenja. Premalo ljudi se zaveda, da človeštvo lahko preživi le s sobivanjem z živalmi in naravo. V Nikini Prijazni vasi širimo to zavedanje z vzorom in besedo.
Naši travniki se ne kosijo, dokler rastline ne osemenijo in odvržejo semena. Do tega trenutka se na ta košček s škropivi in umetnimi gnojili neomadeževanega otočka zatečejo premnoge žuželke. Tu najdejo hrano in zavetje. Prijazno nam vrnejo z opraševanjem cvetja. V ograji iz suhega vejevja so našli bivališče ježki. Za nekatere le nelepa ograja, za nas, ježke in ptiče pa je najlepša. Po drevju visijo ptičje hranilnice in valilnice, v hlevčku pri Niki se je naselila lastovičja družina, ki skrbi, da Nike ne dražijo muhe. Ni potrebno poseganje v njihova življenja, le takšno pomoč jim nudimo, da lažje preživijo.
Ob tem je potrebno vedeti, da v našem okolju živijo prostoživeče živali in v vodah ribe. Človek jim s svojim početjem, kot so škropljenje, uporaba umetnih gnojil, poseganje v naravo ... uničuje njihovo naravno okolje. Vode so iz dneva v dan bolj strupene za njihovo preživetje. Zaradi uporabe škropiv in umetnih gnojil, odpadnih voda, polnih kemikalij in zdravil, ki se spirajo v stoječe vode in reke, umirajo tako ribe kot ostale prostoživeče živali.
Smeti, ribiške mreže, ribiški trnki in ostalo, kar se odvrže v okolje, prav tako nespametno puščanje odprtih jaškov, vse to so pasti, ki premnoge živali stanejo življenja.
Lovci, ki sami sebe povzdigujejo kot zaščitnike prostoživečih živali, jim resda pozimi nastavljajo hrano, a kaj, ko potem to izkoristijo, da jih na tem mestu lažje dobijo na muho njihovih pušk. To je približno tako, kot vidimo pri ribičih, ki mečejo hrano ribam, da jih potem lahko zbrane na enem mestu polovijo in ubijejo.
Človeško egoistično razmišljanje za lastno zabavo in šport uničuje njihovo okolje, brez pomisleka, da se s tem uničijo tudi živalska življenja. Človek seka drevje zaradi ‘estetskega’ videza in jemlje živalim bivališča, gradi ceste in preseka njihove stoletne poti. Dnevno se povozi na stotine živali. Praviloma je žalost namenjena zviti pločevini, a ugasnilo je tudi dragoceno življenje.
To je samo delček žalostnih dejstev o tem, kako nehuman odnos ima človeštvo do živih bitij. Zavedati se je potrebno, da nas nihče ne more spremeniti, če se ne bomo sami. Ko bo človeštvo uničilo življenje okrog sebe, bo s tem uničilo tudi sebe. Še je čas, a ga ni več veliko. Postanite odgovorni do narave in njenih živih bitij.
Besedilo: Tamara Zupe, Zavod Nikina Prijazna vas
Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 45, str. 38-39.