Gary L. Francione, ugledni profesor prava in filozofije na pravni fakulteti Rutgers (Rutgers University School of Law), in Anna Charlton, izredna profesorica prava na pravni fakulteti Rutgers, sta v knjigi ETIKA V KUHINJI, katere slovenski prevod je izšel pri Založbi Planet leta 2014, med drugim pojasnila tudi vpliv prehranjevanja z živalmi na okolje. Zapisala sta: "Obstaja splošno soglasje, da je živinoreja okoljska katastrofa. Čeprav se ocene škode razlikujejo, pridelava živil živalskega izvora nedvomno neučinkovito izkorišča rastlinske beljakovine, kajti živali morajo zaužiti mnogo kilogramov žita ali druge krme, da bi nastal en kilogram mesa. Profesorja David in Marcia Pimentel (2) z univerze Cornell navajata, da je za pridelavo enega kilograma govedine potrebnih 13 kilogramov ŽITA ali 30 kilogramov DRUGE KRME; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita ali 30 kg druge krme, za 1 kg svinjine 5,9 kg žita, za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita, za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita. Živina v Združenih državah Amerike poje sedemkrat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA. Količina žita, ki ga poje živina samo v ZDA, bi zadoščala za prehrano 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo izključno z rastlinami.
V isti raziskavi je tudi navedeno, da je za pridelavo enega kilograma živalskih beljakovin potrebne približno stokrat več VODE kot za pridelavo enega kilograma žitnih beljakovin. Po navedbi v neki drugi raziskavi (3) je za pridelavo 1 kilograma govedine potrebnih 15.415 litrov vode, za kilogram ovčjega mesa 10.412 litrov, za kilogram svinjine 5.988 litrov in za kilogram piščančjega mesa 4.325 litrov. Za pridelavo kilograma jabolk je potrebnih 822 litrov vode, za kilogram banan 790 litrov, za kilogram zelja 237 litrov, za kilogram paradižnika 214 litrov, za kilogram krompirja 287 litrov in za kilogram riža 2.497 litrov. Večina virov ocenjuje, da je za pridelavo 1 galone (3,785 litra) mleka potrebnih od 1000 do 2000 galon (3785 do 7570 litrov) vode.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) navaja, da živinoreja prispeva v ozračje več TOPLOGREDNIH PLINOV, ki so direktno povezani z globalnim segrevanjem, kot izgorevanje fosilnih goriv za transport. (4) Worldwatch Institute ocenjuje, da živinoreja proizvede 51 odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človeških dejavnosti.
Še več, za pridelavo živil živalskega izvora je potrebna tudi znatna količina FOSILNIH GORIV. V povprečju je pri pridelavi živalskih virov beljakovin potrebnih 25 kcal fosilne energije za 1 kcal proizvedene živalske beljakovine, kar je več kot enajstkrat več kot pri pridelavi žitnih beljakovin. (5)
Tehnike sodobne, intenzivne živinoreje, znane tudi pod izrazom MASOVNA ŽIVINOREJA, so tako napredovale, da danes hitreje vzredijo večje število živali za prodajo z nižjimi stroški in z uporabo mnogo manjših obdelovalnih površin. Pri tem seveda niso upoštevane kmetijske površine, potrebne za pridelavo ŽIT IN SOJE, s katerimi krmijo živali. Zato masovna živinoreja izredno neučinkovito uporablja obdelovalne površine. Na hektarju plodne zemlje je mogoče pridelati hrano za majhno število ljudi, ki se hranijo z živili živalskega izvora, ali pa za mnogo večje število tistih, ki se hranijo vegansko.
Medtem ko s sodobnimi tehnikami proizvajajo cenejšo hrano, so obrati masovne živinoreje (Ameriška agencija za zaščito okolja, EPA, jih imenuje »concentrated animal feeding operations«) izredno škodljivi za okolje. Na primer, Ministrstvo za kmetijstvo ZDA poroča, da v Združenih državah vsako leto nastane 1,37 milijard ton TRDNE SNOVI ŽIVALSKIH IZTREBKOV (to je 130-krat več od količine človeških iztrebkov, ki letno nastanejo v državi). Presežne količine dušika v živalskem gnoju se zlahka spremenijo v NITRATE, ki po navedbah Ameriške agencije za zaščito okolja (EPA) ONESNAŽUJEJO PITNO VODO približno 4,5 milijona ljudi. Nitrati v podtalnici so lahko pogubni za dojenčke. (6)
Izlivi GNOJEVKE s farm v vodo in v prst so odgovorni tudi za onesnaževanje površinskih voda in za vsesplošno ŠIRJENJE HORMONOV. Krmi in vodi za piščance, krave in prašiče rutinsko dodajajo antibiotike. S tem pospešujejo rast živali in preprečujejo okužbe, ki bi jih sicer povzročili pomanjkljiva higiena in intenzivna reja z veliko gostoto živali v zaprtih prostorih. Osemdeset odstotkov vseh proizvedenih ANTIBIOTIKOV konča v živalski krmi. (7) Uporaba antibiotikov v živinoreji in posledično širjenje antibiotikov v okolju utegneta prispevati k odpornosti na antibiotike pri ljudeh.
Živinoreja je odgovorna tudi za onesnaževanje voda, KRČENJE GOZDOV, EROZIJO PRSTI in še za celo vrsto negativnih učinkov na okolje. Tudi pri tej temi lahko oporekate nekaterim podrobnostim, vendar nihče ne more verodostojno zanikati, da živinoreja na koncu koncev negativno vpliva na okolje.
Katero je torej najboljše opravičilo za POVZROČANJE TRPLJENJA IN SMRTI 57 milijardam kopenskih živali in najmanj bilijonu vodnih, glede na dejstvo, da nam ni treba jesti živali iz prehranskih razlogov in da je rezultat tega početja ekološko opustošenje?
Besedilo Odlomek iz knjige Etika v kuhinji, pripravila: Petra Komel
Revija Osvoboditev živali, letnik 20, št. 44, str. 32-33.