Z veseljem smo sprejeli novico o odločitvi, da se službeno policijsko psičko Dono upokoji ter izroči njenemu upokojenemu vodniku, ki se je srčno boril zanjo. Prav tako smo zelo veseli odziva Ministrstva za notranje zadeve, ki je spoznalo neustreznost in nepravičnost tovrstne ureditve, poskrbelo za ustrezno rešitev in se zavezalo k spremembi podzakonskega akta. Še posebej, ker bo po njihovih besedah ureditev usklajena tudi s Stvarnopravnim zakonikom: "S posodobitvijo in prilagoditvami pravilnika pa bomo vanj vključili tudi zakonsko opredelitev, da so živali čuteča živa bitja." Nam, društvom, daje upanje, da bo mogoče slišan kakšen glas živali več ter da bomo kot del civilne družbe lahko našli dialog tudi v bodočem izboljšanju pravnega stanja živali.
Primer službene policijske psičke Done, stare 9 let, ki je njen vodnik ob upokojitvi ni mogel obdržati kljub njeni starosti in navezanosti na celotno družino, je namreč jasno pokazal, da ureditev v Pravilniku o službenih živalih v policiji ni bila v dobrobit živali; k sreči je to spoznalo tudi ministrstvo. Žival je skladno s 15.a členom Stvarnopravnega zakonika čuteče bitje, prav tako pa Zakon o zaščiti živali določa v 2. členu obveznost zaščite živali, pri čemer je posebej poudarjena ravno dolžnost države, da izvaja zaščito živali v kakršnem koli odnosu do njih.
Žival kot čuteče bitje potrebuje poleg zadovoljitve fizičnih potreb tudi skrb za psihološko dobrobit. Čeprav Zakon o zaščiti živali pozna le pojem mučenje živali, ne pa tudi drugih oblik neprimernega ravnanja z živalmi, so le-te po oceni sodne prakse vsebovane že v definiciji mučenja, ki je po 4. členu navedenega zakona vsako naklepno ravnanje ali opustitev ravnanja, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje oziroma škodi njenemu zdravju. Tudi uničevanje psihične dobrobiti psa je trpljenje, ki škoduje zdravju.
Skladno s spremembo tretjega odstavka 71. člena Pravilnika je namreč od 30. 4. 2022 veljalo: Ob upokojitvi se policistu vodniku službenega psa z neposredno pogodbo neodplačno prenese v last in posest službeni pes, ki mu je bil dodeljen pred najmanj sedmimi leti, vodnik pa je pred upokojitvijo pisno izrazil željo po posedovanju tega psa. Pisno vlogo naslovi na šolo, ta pa jo s svojim mnenjem odstopi organizacijski enoti, pristojni za službene živali. Organizacijska enota, pristojna za službene živali, o neodplačnem prenosu živali obvesti prosilca in organizacijsko enoto, pristojno za ravnanje s stvarnim premoženjem.
V primeru psičke Done je šlo za enega od prvih primerov, ko bi lahko po novi ureditvi prišlo do škodljivih posledic za psa in skrbnika, saj je bil prejšnji pogoj neodplačnega prenosa na podlagi tretjega odstavka 71. člena, ki je prenos vezal na starost psa, nadomeščen z obdobjem dodelitve psa (7 let).
Čeprav drugi odstavek 71. člena Pravilnika določa glede živali, izločene iz uporabe, da se lahko neodplačno prenese v last vodnika, za katerega ima posebno subjektivno vrednost, je v tretjem odstavku 71. člena določen le pogoj, da je bil pes dodeljen pred sedmimi leti, vodnik pa je pred upokojitvijo pisno izrazil željo po posedovanju tega psa.
V tretjem odstavku tako ni upoštevana ne subjektivna vrednost, ki jo ima pes za vodnika, ne starost psičke (kot po prejšnji ureditvi) in obravnava neenake situacije pod enako določbo, čeprav za to ni utemeljenega razloga. Ta ureditev nikakor ni v dobrobit živali, povzroča pa tudi neenakost v različnih položajih neodplačnega prenosa (na podlagi drugega in na podlagi tretjega odstavka), pri čemer ni razviden stvarni razlog za tako ureditev in spremembo podzakonskega akta v to smer.
Zato iskreno pozdravljamo namero Ministrstva za notranje zadeve, psički, vodniku in njuni družini pa želimo čim več lepih trenutkov v prihodnosti. Prav gotovo so si jih zaslužili.
Pravna skupina Društva za osvoboditev živali in njihove pravice