Odkar sem začela brati revijo Osvoboditev živali, sem iz dneva v dan vedno bolj razmišljala o tem, da živali na svetu niso za hrano, temveč za ljubezen, saj čutijo čisto vse, kar čuti človek: bolečino, trpljenje, veselje, žalost ... Zakaj škodujemo živalim, zakaj jih ubijamo, zakaj jih mučimo, ko pa vemo, da to ni potrebno?
Živali so del življenja in niso narejene za naše želje, ki niso potrebne. Živali, ne samo divje, temveč tudi tiste na kmetijah in domače živali so živa bitja, ki jih je potrebno spoštovati. Mučenje in trpljenje živali ni samo podlo, temveč tudi neodgovorno. Tako kot človek ima tudi žival vso pravico živeti na tem planetu, brez strahu in trpljenja.
Da sem živali prenehala jesti, ne obžalujem in tudi ne bom. K temu je pripomoglo spoznanje, kaj se v resnici dogaja na svetu. Da ljudje ne prosijo za dovoljenje od živali.
Če bi vsak sam moral ubiti žival, bi bili kmalu vsi vegani. Saj tega nismo sposobni narediti: priti do živali in jo ubiti. Tisti, ki je tega zmožen, je zmožen ubiti tudi človeka. Pogledala sem si tudi videoposnetke, kako uboge nedolžne živali peljejo v klavnico, in sedaj si sploh ne upam predstavljati, kako je bilo, ko je morala žival umreti zaradi moje oz. naše želje.
Spoznala sem, da tako žival kot narava pod vplivom človeka trpita, saj jih mučimo in uničujemo na vse možne načine.
S pomočjo revije in videoposnetkov sem kmalu ugotovila, kaj se resnično dogaja po svetu.
In vsi vemo, kaj je največji problem. Ta največji problem smo mi, mi smo tiste zveri, ki uničujemo živali, mi smo tisti, ki jih mučimo ter skrunimo naravo. In zakaj? Zaradi naše želje, ki niti približno ni potrebna. To delamo prijaznim, ljubečim živalim, v katerih ni niti kančka sovraštva.
Ko zdaj gledam meso, hladnokrvno ovito v embalažo, ne vidim več mesa, vidim dušo in žival.
Meso ni pomembno za človeka, temveč je prej škodljivo kot pa zdravo. Povzroča alergije, razne bolezni, tveganje za srčno-žilna obolenja ...
Ali se ne počutimo slabo, ko v trgovini kupimo kos mesa, hladnokrvno ovit v plastično vrečko? Ali ne pomislimo, da je bila zaradi tega umorjena živa duša, ki je bila deležna trpljenja? Ali je to prav? Ali je to svet, ki si ga želimo? Ali je pravično, da živali umrejo zaradi naše želje? Iskreno, NE, NI!
Ljudje pa živali ne izkoriščajo in ubijajo samo za meso, temveč tudi za razna okrasja, zdravila, kože, rogove ... In to je resnično podlo ter zlobno, najhuje pa je, da veliko ljudi to podpira (nosijo krzno, imajo kravje preproge ...) in zato se ubijanje živali samo še širi.
Ali so živali res na svetu samo zato, da so v ujetništvu, kjer mnoge niti koraka ne morejo narediti, potem, ko so dovolj rejene, pa jih ubijejo? Je to njihovo življenje? Kaj bi bilo, če bi se mi postavili v njihovo kožo in ne bi imeli služb, družine, prijateljev, bilo bi, kot da bi ves čas sedeli na stolu. Tega si pa verjetno nihče ne želi.
Torej zakaj se mesu ne odpovemo, zakaj ga še vedno podpiramo, ko pa vemo, da je to živa žival, ki ni na svetu za trpljenje, smrt in hrano na naših krožnikih? Ali ne bi raje jedli živo in zdravo hrano, kot so žita, kaše, zelenjava, sadje, oreščki, semenke, kot pa mrtvo hrano, kot je meso oz. mrtve živali?
VSE ZGORAJ OMENJENO JE POVEZANO S HITRIM IZUMIRANJEM ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST
Čeprav se izumiranje živalskih vrst večini zdi oddaljeno, je resnica bolj zaskrbljujoča. Glavni krivec pa je človek. Vsi mi. Z našim “delom” uničujemo naravo in planet, spreminjamo podnebje in izkoriščamo živali na neodgovoren način.
Kot že rečeno, je eden glavnih razlogov kmetijstvo z živinorejo, ki uničuje življenje v naravi in krči življenjski prostor za živali in rastline. Potem so tu še gradnja cest, širjenje mest, vojaška in kemična industrija, pridobivanje novih kmetijskih površin (izsekavanje tropskih in ostalih gozdov). Vse to močno vpliva, da mnoge živalske in rastlinske vrste nimajo okolja, v katerem bi lahko preživele.
Na podeželju so še posebej ogrožene žuželke, ptice, dvoživke ter ježki, zajčki, fazani, zaradi kemije in škropiv v kmetijstvu. Nekatere živali pa se namerno pobija z lovom in ribolovom zaradi njihove kože, rogov, mesa, okrasja, trofej ... In vse to za svoje užitke in DOBIČEK. Nekateri se s tem celo bahajo pred drugimi. In to se večini zdi normalno?
Izumiranje živali ni nevarno samo za naravo, temveč tudi za nas, ljudi, in to veliko bolj, kot si predstavljamo.
Znanstveniki, ki že leta spremljajo stanje živalskih vrst po svetu, so prišli do skrb vzbujajočih ugotovitev. Po poročilu organizacije WWF iz leta 2022 so populacije divjih živali po svetu od leta 1970 v povprečju upadle za kar 69 %. To pomeni, da je danes na svetu skoraj trikrat manj živali kot pred nekaj desetletji. V Latinski Ameriki je upad celo več kot 90-odstoten.
Izumiranje živali ima neposredne posledice za človeka.
Živali so del naravnega ravnovesja – pomagajo pri opraševanju rastlin, ohranjanju zdravih gozdov, čiščenju voda in rodovitnosti tal.
Avtorica: Melisa Bistan
Revija Osvoboditev živali, letnik 23, št. 50, str. 20-21.