Ko človek pomisli na žival, pomisli na svojega hišnega ljubljenčka ali mogoče na kakšno divjo žival, ki mu je znana le iz televizijskih oddaj. Verjamem, da nihče ne pomisli na mesno hrano, ki v zahodnem svetu večinoma izvira le od nekaj vrst živali, kot so krave, prašiči, kokoši in morske živali.
Ko na spletu zasledimo, da v vzhodni Aziji in tudi drugje tamkajšnji ljudje jedo mačke in pse, so vsi zgroženi, saj so jim te ljubke živali prijatelji in sopotniki v življenju. Ljudje pa drugih živali, ki so vzrejene za hrano, ne obravnavamo tako. Zakaj delamo takšne razlike?
Grozljivo število živali je vsak dan zlorabljenih, mučenih in ubitih le za užitek človeka. Običajen človek se teh grozot niti ne zaveda, ker mu jih ni treba uloviti, ubiti in nato iz tega pripraviti užitno hrano. Gre le do najbližje trgovine ali mesnice in kupi kos mesa. Za to hrano pa se skriva veliko več kot dober okus - zadaj so dnevi mučenja, odtujitev mladičkov od njihove družine in trpljenje, ki ga je ta žival doživela, preden je bila tega odrešena. Ta inteligentna in čuteča bitja si zaslužijo dostojnega in svobodnega življenja, prav tako kot mi. Človek pa si jih, zaradi svoje fizične premoči, kruto podreja.
Ob tolikšni meri človeškosti in pameti, kot si jo ljudje pripisujemo, bi bil čas, da se ta neenakost konča.
Besedilo: Lia Mikuž
Foto: Marco Bianchetti
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 48, str. 61.