Od začetka ustanovitve društva, torej že več kot dvajset let, opozarjamo tudi na duhovni vidik, ko govorimo o zaščiti in pravicah živali. Trdimo, da imajo živali dušo, da v njih veje isto življenje, isti duh vesolja - Stvarnik vsega življenja podobno kot v ljudeh, da so živali naši manjši bratje in sestre ter skupaj z ljudmi, rastlinami in minerali tvorijo celoto. Toda takšno razmišljanje in odnos do živali motita celo nekatera društva in posameznike, češ da se o tem ne spodobi govoriti, da se tako sramotimo. Zato želim ponovno nekoliko pojasniti in osvetliti ta vidik. Zastavlja se vprašanje: zakaj na primer znane znanstvenike cenimo, se o njih učimo v šolah, tudi če v svojih raziskavah in razlagah omenjajo Boga? Lahko si pogledamo in se zamislimo ob besedah nekaterih znanih ljudi.
Nobelov nagrajenec za fiziko MAX PLANCK, ki je živel med letoma 1858 in 1947, pravi naslednje: »Kot fizik, ki je vse svoje življenje posvetil trezni znanosti, preučevanju materije, sem zagotovo prost suma, da bi me imeli za nekega zanesenjaka. Tako po svojih raziskavah atoma povem tole: materije same po sebi ni. Vsa materija je nastala in obstaja samo po neki sili, ki spravlja atomske delce v nihanje in jih drži skupaj kot najmanjši sončni sistem v vesolju. Ker pa v celotnem vesolju ni niti inteligentne niti večne sile – človeštvu še ni uspelo izumiti tako želenega perpetuum mobila – zato moramo domnevati, da za to silo stoji zavesten, inteligenten DUH. Ta Duh je pravzrok vse materije. Vidna, minljiva materija ni realna, prava, resnična – kajti materija brez Duha sploh ne bi obstajala – temveč nevidni, nesmrtni Duh je tisto resnično! Ker pa Duh sam po sebi prav tako ne more obstajati, temveč vsak Duh pripada nekemu bitju, moramo nujno predpostaviti DUHOVNO BITJE. Ker pa tudi duhovna bitja ne morejo biti sama iz sebe, temveč morajo biti ustvarjena, se jaz ne bojim tega skrivnostnega Stvaritelja imenovati z istim imenom, kot so ga v prejšnjih tisočletjih imenovala vsa civilizirana ljudstva na Zemlji: BOG!«
Znan fizik, astronom in matematik, nekateri ga prištevajo med tri največje matematike vseh časov, KARL FRIEDRICH GAUSS, je odrešitev duše in spoznanje Boga postavil nad svoja znanstvena prizadevanja z besedami: »Da poleg tega materialnega sveta obstaja še drugi, povsem duhovni svetovni red, s prav toliko različicami kot ta, v katerem živimo, za to govori veliko stvari – nekoč bomo postali njegov del. Obstajajo vprašanja, ki bi jim pripisal neskončno večji pomen kot matematiki, npr. o etiki, o našem odnosu do Boga, o naši usodi in prihodnosti. Za dušo obstaja višja vrsta zadovoljstva, za katero sploh ne potrebuje tega materialnega.«
CARL-LUDWIG SCHLEICH, nemški zdravnik in pisatelj, pa je to na kratko opisal takole: »Brez življenja po smrti ostaja to življenje fantastičen kaos, Zemlja nedoumljivo množično grobišče in naše rojstvo zločin, ki se kaznuje s smrtjo. Življenje lahko razumemo le v luči večnosti.«
Iz citatov teh in še mnogo, mnogo drugih znanih ljudi lahko razberemo, da jih je njihovo delo in raziskovanje pripeljalo do razmišljanja in ugotovitev, da za celotnim stvarjenjem, tudi materialnim vesoljem stoji veliki um, velika vseprisotna energija, od katere izvira življenje v materialnem vesolju oziroma celotnem neskončnem nematerialnem vesolju. Že kot mladostnika so me zanimale te stvari in zato lahko danes po mnogih letih iskanja sproščeno in brez sramu govorim in pišem o tem tudi javno. Kot že rečeno, zame ni več nobenega dvoma, da ima celotno življenje na Zemlji isti izvor.
In to je, kot pravi tudi EINSTEIN, najmočnejša sila v vesolju – LJUBEZEN ali BOG. In ta Bog ljubezni, ki sem ga lahko spoznal v dobrih petintridesetih letih, nikoli ni bil za nobene vojne, za nobeno mučenje, izkoriščanje, posiljevanje in ustrahovanje ljudi, za nobeno namerno ubijanje in izkoriščanje živali ter ropanje, zastrupljanje, onesnaževanje in izkoriščanje zemlje. Je torej popolnoma nasprotni Bog od tistega, o katerem so me učili pri verouku in pri maši.
Seveda se takoj zastavi vprašanje, zakaj religijski bog, ki ga poznamo iz katoliške, pravoslavne, evangeličanske in drugih zunanjih cerkva uči drugače? Odgovor je lahko danes in že petdeset let znan mnogim ljudem po svetu. Vsi iskalci resnice lahko o vsem tem berejo že desetletja po celem svetu, tudi v Sloveniji, v knjigah Gabriele, Založba Beseda, ali to vidijo in poslušajo na Zdravi televiziji (več informacij o Zdravi TV je vedno na drugi strani naše revije). Morda na kratko pojasnim: religijski bogovi so produkt človeka. Zgodovinsko gledano tisočletja nazaj vse do danes so avtorji religijskih bogov eni in isti, vladajoči cerkveno-državni oblastniki. Tako je danes mnogim nedvoumno jasno in razumljivo, da religijski, cerkveni bog nima nič skupnega z Bogom ljubezni, stvarnikom življenja, ki se ga ljudem prikriva. Kot lahko vidimo, imamo na Zemlji po eni strani opravka z duhovniškim, cerkvenim bogom, ki kaznuje, nam pošilja trpljenje, nas ustrahuje, pobira davke, pripravlja večni pekel, si želi živalske daritve in klanje živali za pojedino, blagoslavlja orožje in skozi celotno zgodovino podpira vojne ter tako uničevanje narave, živali in ljudi. Po drugi strani pa mnogi poznamo Boga ljubezni, skozi celotno zgodovino vse do danes vedno in le po preroški Besedi. Čeprav je duhovniška kasta marsikaj podtaknila in spremenila tudi prerokom in Jezusu, še posebej, ko gre za odnos do živali in narave, se lahko vseeno veselimo, da je danes tudi temu konec. Preko Božje prerokinje za današnji čas GABRIELE je namreč lahko vsak, ki je to želel, spoznal resnico do potankosti, obenem pa so v tem času vsi prejšnji preroki, ki so ljudem prinašali sporočila Boga ljubezni, rehabilitirani. Zavajanje, laži, skrivnosti in prevare s strani vladajočih cerkveno-državnih struktur počasi, a zanesljivo prihajajo na dan. Vse se bo razkrilo.
Besedilo: Stanko Valpatič
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 48, str. 54-55.