Čeprav človek predstavlja le 0,01 % živih bitij na zemlji, je glavni vzrok za izginotje 83 % vseh divjih sesalcev in polovico rastlinskih vrst od začetka civilizacije, kar je popolnoma nesprejemljivo. Na žalost naša dominanca ni ekvivalentna naši odgovornosti, ki bi jo morali prevzeti s to vlogo. Številčno smo dejansko nepomembni, ampak naš negativni vpliv je več kot pomemben.
Gojena perutnina danes predstavlja več kot 70 % vseh ptic na planetu, le 30 % jih je divjih. Za sesalce je slika še bolj grozljiva, saj 60 % vseh sesalcev na Zemlji predstavlja živina, večinoma govedo in prašiči, 36 % je ljudi in le 4 % divjih živali. V nekaterih primerih smo izkoreninili divje sesalce za hrano ali užitek na skoraj vseh celinah. Ostala je le šestina divjih sesalcev, od miši do slonov. V oceanih je tri stoletja kitolova pustilo le petino morskih sesalcev. Danes mladim težko govorimo o divjem svetu in prostoživečih živalih, ker jih je tako malo v primerjavi s kravami in piščanci, ki jih redijo za hrano.
Najresnejši okoljevarstven problem je masovno izginotje, ki mu rečejo tudi ANTROPOCENSKO IZUMRTJE. Izguba vrst je trajna in direktno povezana z našim delovanjem na Zemlji. Dogaja se, odkar se je človeška populacija začela povečevati. V zadnjih 50. letih naj bi se izgubila približno polovica živali na Zemlji.
Kljub nadvladi človeštva je homo sapiens zanemarljiv v smislu teže. Samo virusi imajo skupno težo trikrat večjo od človeške, prav tako črvi. Ribe so 12-krat večje od ljudi, glive pa 200-krat. Toda naš vpliv na naravni svet ostaja ogromen, zlasti glede tega, kako se prehranjujemo: "Naše prehranske odločitve močno vplivajo na habitate živali, rastlin in drugih organizmov."* (Ron Milo, vir)
Ljudje smo odgovorni za intenzivno povzročanje sprememb v okolju, ki škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam. Na Zemlji zavzemamo več prostora za svoje domove in mesta. Onesnažujemo in uničujemo naravne habitate divjih živali zaradi gojenja hrane za živinorejo in različnih monokultur. Nezakonito lovimo in ubijamo živali. V habitate prinašamo eksotične vrste. Vse te dejavnosti rastlinam in živalim jemljejo vire in življenjski prostor.
Človeška dejavnost pogosto spremeni ali uniči habitate, ki jih rastline in živali potrebujejo za preživetje. KER ČLOVEŠKA POPULACIJA RASTE TAKO HITRO, ŽIVALI IN RASTLINE IZGINJAJO 1000-KRAT HITREJE KOT V ZADNJIH 65 MILJONIH LET. Znanstveniki ocenjujejo, da bo v 21. stoletju vsak dan izumrlo 100 vrst. Živali in rastline že od nekdaj težko preživijo. Zaradi človeškega vpliva pa je njihovo preživetje še težje.
Po vsem svetu je človeški lov prispeval k izumrtju megafavne, kar je posledično povzročilo pomembne spremembe v ekosistemih. Te spremembe so predstavljale nove izzive za preživele živali, vplivale na njihovo vedenje in skozi generacije oblikovale njihov razvoj. Različne vrste so morale spremeniti svoje vedenje, da so lahko preživele. V Afriki in Evraziji so učinki človekovega lova grozljivi, čeprav se je nekaterim živalim uspelo prilagoditi, da bi se izognile izumrtju – vendar to ne pomeni, da živijo v idealnih pogojih in da niso v nevarnosti pred izginotjem.
Naša potreba po dominanci in neodgovorno ravnanje nas bosta pokopala skupaj z divjim svetom. ZARADI SVOJE INTELIGENCE BI MORALI BITI BOLJ SKRBNI, ODGOVORNI IN EMPATIČNI, ampak vse te lastnosti niti približno ne pridejo do izraza zaradi naše sebičnosti, pohlepa, narcisoidnosti, brutalnosti in odmaknjenosti od samega sebe in celotnega sveta. Naše napačne predstave, prepričanja in navade so tako destruktivne, da se ne zavedamo, da tudi nas samih zaradi nespametnega in nesočutnega delovanja ne bo več dolgo na tem svetu. Odločitev, da delujemo neetično, nemoralno, neljubeče, nespoštljivo in nesprejemajoče do drugih živih bitij, je najslabša odločitev, ki smo jo sprejeli kot človeška vrsta, kljub temu pa jo prenašamo še na svoje potomce. Tragično je, da v šolah otrok ne učijo pravih vrednot in jih ne pripravljajo na pot, ki bi podpirala življenje na vsakem koraku. Zaradi tega ne samo, da nam ni mar za živali, temveč nam ni mar niti za lastno zdravje.
Do zdaj smo naredili ogromno napak, zaradi katerih lahko obžalujemo svoj obstoj na Zemlji. Večina ljudi se ne želi zbuditi, čeprav že zdaj živimo v nočni mori. KAMORKOLI JE ČLOVEK STOPIL S SVOJO NOGO, JE NAREDIL UNIČENJE. Smo rak tega sveta, nezreli otroci, ki brezciljno bezljajo in s svojo prisotnostjo delajo kaos in vnašajo nemir. Smo degenerirane celice Zemlje, ki so pozabile na naravno inteligenco in ne podpirajo več celotnega zemeljskega organizma. Velikokrat me je sram, ker pripadam človeški vrsti. Hkrati čutim enormno nemoč in žalost, ker so, številčno in vplivno gledano, spremembe minorne. Nimamo več časa. Potrebni so masovno ozaveščanje in pozitivno ravnanje ter hitre spremembe, ki bodo preprečile dokončen propad. Potrebne so sistemske spremembe. Vsak dan povzročamo veliko bolečin.
Sprašujem se, kdaj in zakaj smo postali tako mačehovski in brezčutni? Zakaj se ne zavedamo pomembnosti vseh živih bitij na tem svetu? Zakaj izkoriščamo in uničujemo? Zakaj mislimo, da ni posledic, ko pa so te tako očitne? Ljudje so hipnotizirani, omejeni na površne in začasne užitke, sužnji svojih slabih navad, razvad, zasvojenosti in so brezskrupulozni. So seveda posamezniki in skupine, ki delajo na lastni transformaciji, odpirajo oči, se budijo iz masovne hipnoze, ampak zdi se mi, da nas je takšnih še vedno premalo, da bi začeli delovati harmonično in ljubeče. Preveč smo poškodovani in zaradi tega škodujemo naprej.
Divje živali (kopenske in vodne) in rastline s svojo biodiverziteto omogočajo funkcionalnost ekosistema. ZDRAV EKOSISTEM NAM OMOGOČA PREŽIVETJE, DOVOLJ HRANE IN PODPIRA ŽIVLJENJE NA ZEMLJI. Če ne zaščitimo biodiverzitet in naravnih habitatov, ki izginjajo, bomo deležni velike tragedije tako za živali, rastline in okolje, kakor tudi za človeka.
Tudi živinoreja s svojim negativnim vplivom predstavlja enega glavnih razlogov za izumiranje vrst, nastanek mrtvih območij oceana, onesnaženost vode in uničevanje naravnega habitata. Zaradi krme za rejene živali pogine veliko majhnih prostoživečih živali, njihovi habitati pa se uničujejo.
TEŽAVA S PALMOVIM OLJEM IN AVOKADOM
Palmovo olje je bilo in je še naprej glavno gonilo krčenja gozdov z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu, kar uničuje življenjski prostor že tako ogroženih vrst, kot so orangutan, mali slon in sumatranski nosorog. Ta izguba gozdov skupaj s pretvorbo šotne prsti, bogate z ogljikom, izpušča v ozračje na milijone ton toplogrednih plinov in prispeva k podnebnim spremembam. Poleg tega je prisotno še izkoriščanje delavcev in otrok, ki delajo na plantažah. Palmovo olje se uporablja masovno - vsebuje ga 50 % pakiranih industrijskih izdelkov, ki jih najdemo v trgovinah, od pic, peciv, čokolade do deodorantov, šamponov, zobnih krem, šmink … Uporablja se tudi v živalski krmi in kot biogorivo v mnogih delih sveta.
Vzgoja avokada prav tako uničuje ogromne dele gozdov (zlasti v Mehiki). Preden so začeli saditi avokado, so bili na teh področjih borovi gozdovi, ki so seveda predstavljali habitat za mnoge prostoživeče živali.
REŠITVE
Čeprav ne moremo popolnoma izničiti svojega negativnega in rušilnega vpliva na prostoživeče živali ali katerakoli živa bitja, tudi ne, če se odločimo za popolnoma rastlinsko prehranjevanje in veganski način življenja z dodatnim zavedanjem, da je treba biti pozoren tudi na masovno vzgojo nekatere rastlinske hrane, je to trenutno najboljša rešitev, ki jo imamo. NE SAMO, DA JE NAŠE FIZIČNO TELO USTVARJENO ZA POLNOVREDNO RASTLINSKO PREHRANO, TO JE HKRATI EDINA POT DO TRAJNOSTNEGA BIVANJA NA PLANETU ZEMLJA, pot harmonije, zmanjševanja trpljenja in ustvarjanja sočutnega sveta. Za to je potrebno iti izven okvirjev, svojih prepričanj, treba je biti odprt, poslušati, sprejemati, dovoliti, se globoko zavedati svojih dejanj in vplivov, prevzeti odgovornost, prebujati notranjo sočutnost in resnično želeti si živeti v bolj pravičnem svetu. Moralo bi nam biti mar tudi za nove generacije in kaj puščamo za seboj. V sedanjosti postavljamo temelje za prihodnost. Na nas je, ali bomo vse uničili ali pa bomo sodelovali v regeneraciji življenja in spremembi našega destruktivnega ravnanja. Zemlja, rejene živali, prostoživeče živali, narava … vsi opozarjajo in upajo, da se bo človek prebudil. Skrajni čas je, da pogledamo resnici v oči, se zbudimo in se obrnemo v pravo smer.
Besedilo: Jelena Dimitrijević
Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 45, str. 24-27.
Negativen vpliv človeka na prostoživeče živali
