Pločevinka Coca-Cole je bila v 80-ih letih prejšnjega stoletja največji družinski okras v albanskih dnevnih sobah običajnih družin. Prazna pločevinka. Brez pijače. Razstavljena je bila na čipkastem prtičku kot objekt pravljične vrednosti nečesa, česar niso poznali.
Ravnokar prebiram izposojeno knjigo Svobodna pisateljice Lee Ypi. Roman opisuje tranzicijsko obdobje Albanije, države, ki je iz birokratsko-komunistične prešla v še bolj neusmiljeno fazo krvoločnega kapitalizma.
Danes je prazna pločevinka Coca-Cole tragični simbol propadlega potrošništva, zlaganega marketinga in opustošenja v naravi in na zdravju vseh, ki naivno verjamejo, da korporativni dobiček »prinaša srečo«, kakor obljubljajo zapeljivi oglasi na vsakem vogalu.
Coca-Cola je sinonim za agresivno propagando, ki ji je uspelo prodati zmes mehurčkov, sladkorja in kofeina za nepredstavljive vsote denarja. Uspeh pločevinke je propaganda, ki jo je Hollywood očital komunizmu, da bi predstavil kapitalistično potrošnjo kot vrhunec demokracije. Še vedno je propaganda tista, ki na različne načine vodi čustva ljudi, in ne tehten ter poglobljen razmislek.
OD ALBANIJE DO AGENDE
Internet prinaša nepredstavljivo moč delitve informacij in s tem tudi komunikacije med ljudmi, obveščanja, hkrati pa tudi variacije novih možnosti nenehne propagande. Ker so številni ljudje na spletu začeli opozarjati na načrte korporacij, uničevanje okolja, na potrebo po drugačnem življenju, ki ni zgolj otopelo potrošništvo, se je denar propagande preusmeril na lažne alternativne medije. Večina javnosti je naveličana sladkobnih reklam na televiziji, zato so korporacije prešle na financiranje na videz drznih »influencerjev«, ki snemajo vsak premik svojega življenja. Postali so sodobni pridigarji propagande, ki razkazujejo vsebino svojih krožnikov, svoje spodnje perilo in svoje odnose.
Vsaj petina prebivalstva se zaveda, da kroji »trende« tisti, ki ima na računu milijone. Kajti ta lahko naroči raziskavo, ki bo potrdila naročeno, najsi gre za farmacijo, politiko, prehrano ...
Tipičen primer lažne prehranske propagande je bila popularizacija margarine iz visoko predelanih maščob. Zdaj različni »influencerji« kričijo (dobesedno): »Zlagali so se vam glede margarine, pojejte celega prašiča in cveteli boste v zdravju in sreči!«
Če mislite, da je ta izjava laž, se motite. Prazno pločevinko Coca-Cole je na oltarju zamenjalo »karnivorstvo« - prehranjevanje izključno z živalskim mesom in maščobo ter jajci pa morda nekaj zelenjave in sadja.
Ker so korporacije hitro ugotovile, da ljudje posnemajo »influencerje« na družbenih omrežjih, ki z velikim patosom razglašajo očitno, kot je pohod umetne inteligence in razpad vrednot, uporabljajo tovrstni lažni »upor« za ustoličenje »karnivorstva« kot »opolnomočenje« ljudi. Na veliko kažejo svoje mišice in na kilograme mesa, ki ga pojejo. Nikoli pa ti »influencerji« ne posnamejo krikov in krvi živali, ki v mukah umirajo. Pa tudi to je po njihovem vredno, saj shujšajo in dobijo mišice.
»Karnivorstvo«, »paleo« dieta in podobni trendi so izkrivljena influencerska predstava o »prvinskem prehranjevanju«. Prehranjevanje v naravi vedno daje prednost nabiralništvu pred lovom. Staroselska ljudstva niso iztrebljala živalskih vrst, niso se norčevala iz mesa in bila so duhovno povsem predana zavesti, da je vsak njihov korak odvisen od tega, ali bodo preživeli naslednji dan.
Na drugi strani imamo visoko tehnološko Agendo 2030, ki naznanja ekološko zmernost, digitalizacijo, pravičnost in podnebno varnost. Vendar je do zdaj razočarala javnost s političnimi in gospodarskimi elitami, ki z zasebnimi letali v razkošnih hotelih ugotavljajo, da bi »ljudstvo« moralo jesti žuželke in ličinke »za ohranitev narave«. Nagnusnost je očitna in provokativna. Odziv večine javnosti na to je, da je »zrezek človekova pravica«.
Veganstvo je tako iz duhovno-etične usmeritve degradirano in ožigosano za enako krivičen del Agende 2030 kot čipiranje, ki želi »ljudstvu« odvzeti zrezek in podtakniti ščurke. Kakor v primeru groteskne Coca-Cole na oltarju družinske dnevne sobe je tudi tu nerazumevanje prehrane plod politično čustvene manipulacije.
»Antropolog Richard Lee navaja, da ljudstvo Kung tako imenovanih ‘Bušmanov’ v Južni Afriki dobi dve tretjini svojih kalorij iz rastlin. Niso izjema. Ko je primerjal oseminpetdeset (58) podobnih ljudstev z vsega sveta, je ugotovil, da jih polovica dobi
večino svojih kalorij iz rastlinske hrane; nadaljnjih osemnajst pa se jih večinoma zanaša na ribolov. Le enajst – manj kot petina – se jih je zanašalo na lov kot glavni način preživetja, vsi razen enega pa so bili omejeni na najvišje ali najnižje zemljepisne širine.« (Vir: https://www.newyorker.com/magazine/2023/10/02/is-an-all-meat-diet-what-nature-intended)
V naravi človeka ni, da bi se veselil smrti jelena, srne, krave, zajca, ribe, ptice ... Ugašanje svetlobe v očeh živega bitja je žalosten trenutek. Četudi nima oči, je pohojen metulj, namesto da leta nad cvetlicami, nekaj, kar nas ne razveseli. Razumljivo je, da metulji umrejo, tako kot ljudje. Kakor je razumljivo, da številne skupine ljudi ne morejo preživeti brez lova ali ribolova, ker živijo skromno. Njihova povprečna življenjska doba je temu primerno zaradi napornega življenja krajša. A primerjati se z njihovim načinom nabiralništva in lova sedeč za mobilnim telefonom je popačenje okoliščin in pomena. V takšnih okoljih tudi otroci kuhajo pri treh letih in se poročajo pri trinajstih, ker družina rabi dodatno osebo za lov. Kako je sploh
možno primerjati njihov krožnik z našim?
Kakor trdijo »karnivorski« influencerji, naj bi veganska prehrana zmanjšala »moškost« in »uporništvo« ljudi v primerjavi z nasilnimi oblastmi. Veganstvo naj bi »ljudstvo« oropalo možnosti boja in samostojnosti. Je možno biti bolj zavajajoč? Zakaj pa je potem na milijone moških v 1. in 2. svetovni vojni odšlo na fronto, da so se za interese blaznežev pobijali med seboj, pa vendarle zagotovo nihče ni bil vegan? (Morda kakšen Indijec, vpoklican v britansko vojsko).
Industrija smrti na bojnem polju, industrija smrti na poljih žit s smrtonosnimi pesticidi, industrija smrti na poljih bombaža, industrija smrti v pobijanju tisočev in milijonov živali.
Kaj in kdo vodi Agendo? In kaj je izgovor, da ponovno sežemo po koščku trupla, če naše neposredno življenje ni ogroženo?
Razumeti propagando je razumeti industrijo smrti. Agenda propagira spretno in zanesljivo z vsemi manipulativnimi koraki. Še vedno ostaja temeljno vprašanje: »Človek, ali je tvoj smisel ubijanje?«
Veganstvo je daleč od popolnega in je možno le, ko imamo na voljo dovolj raznovrstne hrane. Je privilegij in izbira, da zmanjšamo trpljenje, ko le lahko. Ne biti del mučenja in smrti, kaj je lahko več od tega?
Besedilo in fotografija: dr. Katerina Vidner Ferkov
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 48, str. 36-37.