Resnična tragedija našega časa je spiralasto upadanje biotske raznovrstnosti planeta. Naravni svet izginja. Dokazi za to so povsod okoli nas. Če ne bomo ukrepali takoj zdaj, nas bo to pripeljalo do propada. Številne živalske vrste izumirajo po vsem svetu. Za to smo odgovorni ljudje, s svojim načinom življenja, ki nam omogoča udobje, in zaradi človeškega pohlepa, neugasljive želje po imeti in si lastiti vedno več in več.
V svetovnem merilu je ogroženih 25 odstotkov živalskih vrst, izumrtje preti milijonom rastlinskih in živalskih vrst. Slovenija je zaenkrat še biotsko zelo bogata, vendar so določene živalske vrste tudi pri nas ogrožene, zaradi škodljivih posegov človeka v naravo. Med najbolj ogrožene živalske vrste v Sloveniji sodijo dvoživke, zelo ogroženih pa je tudi 35 odstotkov dnevnih metuljev. Kljub bogati favni slovenskih metuljev se je zaradi intenzivne rabe travniških površin, zaraščanja in izsuševanja njihova populacija v zadnjih 30 letih zmanjšala za približno 60 odstotkov.
Na ogroženost živalskih vrst v Sloveniji najbolj vplivajo intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, onesnaževanje narave, nelegalna odlagališča odpadkov v jamah, neupoštevanje ekoloških zahtev vrst pri gospodarjenju z gozdovi, opuščanje košnje suhih travišč, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, vnos tujerodnih invazivnih vrst itd. Da bi pred izumrtjem zaščitili živalske vrste, je poleg skrbi za čisto okolje pomembno pravilno gospodarjenje z gozdovi. Zlasti gozdne ptice so močno ogrožene. V gozdovih je potrebno pustiti večje število odmirajočih dreves. Ta so še posebej pomembna za ohranitev BELOHRBTEGA DETLA (Dendrocopos leucotos), ki si za domovanje izbere zrele bukove gozdove z večjo količino odmrlih ali odmirajočih dreves. Njegova glavna hrana so ličinke hroščev, ki živijo v trhlem, razpadajočem lesu listavcev. Zato je odmrlo drevje listavcev ključen pogoj za ohranitev belohrbtega detla v naših gozdovih. Prav tako so pomembni povečanje deleža odmrlega drevja iglavcev, širitev gozdnih rezervatov in vzpostavitev novih območij v gozdu, prepuščenih naravnemu razvoju. Namreč, med ogroženimi pticami je tudi TRIPRSTI DETEL (Picoides tridactylus), ki se hrani s podlubniki in ličinkami hroščev, ki jih najde na odmirajočem in trhlem lesu iglavcev. Da bi ga zaščitili pred izumrtjem, so omenjeni ukrepi nujno potrebni. Da ne bo prepozno, kot je bilo za številne živalske vrste po svetu, zlasti ptice.
Ena takšnih ptic, za katero je bilo že prepozno, da bi jo ohranili, je bila ptica pevka vrste HLAČASTI KODROREPEC (Moho braccatus) s Havajskih otokov. To ptico je bilo mogoče najti le tam in nikjer drugje na našem planetu, okoli leta 1980 pa je bila razglašena za izumrlo. Vzroka njenega izumrtja sta uničevanje okolja in vnos invazivnih vrst. Močno ogrožene in zdesetkane so številne havajske ptice pevke. To se pravzaprav dogaja v vseh delih sveta. V Združenem kraljestvu naj bi v zadnjih šestdesetih letih z neba izginilo 38 milijonov ptic. Podnebne spremembe, vedno slabše stanje okolja ter zaradi tega manjše količine hrane naj bi bili glavni vzroki tega katastrofalnega upada.
Med ogrožene živalske vrste v Sloveniji sodi tudi ČLOVEŠKA RIBICA (Proteus anguinus). Njeno preživetje je odvisno od stanja čistosti podzemnih voda. Njen podzemni vodni habitat poslabšujejo z umetnimi gnojili, pesticidi, težkimi kovinami in drugimi onesnažili onesnažene vode, ki s površja s ponikalnicami pritekajo v podzemno okolje, izpusti gnojevke s kmetijskih farm, onesnaževanje jam itd. Ker človeška ribica živi do sto let, so zanjo lahko usodne že nižje, a dolgotrajne koncentracije onesnažil, še zlasti nitratov. Na povečano koncentracijo kovin se lahko odzove z njihovim prekomernim kopičenjem v tkivih oziroma organih, kar lahko resno ogrozi njen obstoj. Da bi preprečili izumrtje človeške ribice, je potrebno ozaveščati onesnaževalce ter redno čistiti onesnažene jame.
Zaradi ogroženosti so na seznamu zavarovanih vrst v Sloveniji tudi rjavoprsi in beloprsi JEŽ, vse na območju Slovenije domorodne vrste NETOPIRJEV, planinski ZAJEC, snežna VOLUHARICA, BOBER, HRČEK, vse na območju Slovenije domorodne vrste POLHOV – razen navadnega polha, VEVERICA, VOLK, DIVJA MAČKA, navadni RIS, VIDRA, HERMELIN, mala PODLASICA, DIHUR, rjavi MEDVED, PTICE: vse na območju Slovenije domorodne vrste slapnikov, ponirkov, cevonoscev, veslonožcev, močvirnikov, plamencev, plojkokljunov – razen mlakarice, ujed, kur – razen fazana in gojene jerebice, žerjavovcev, pobrežnikov, golobov – razen mestnega goloba, kukavic, sov, ležetrudnikov, hudournikov, vpijatov, plezalcev in pevcev. Prav tako je na tem seznamu več vrst PLAZILCEV, DVOŽIVK, RIB, IGLOKOŽCEV, ŽUŽELK, RAKOV, MEHKUŽCEV in ŠKOLJK. 
Po podatkih organizacije WWF med najbolj kritično ogrožene vrste živali na svetu sodijo sloni, amurski leopard, nosorogi, orangutani, gorile, prava kareta (vrsta morske želve), saola, javanski tiger, kalifornijska pliskavka in jangceška pliskavka brez plavuti. Močno ogroženih pa je še veliko drugih živalskih vrst in tudi rastlin.
Najbolj kritično ogrožene vrste živali, kot so orangutani in sloni, najmočneje ogroža krčenje gozdov zaradi industrije palmovega olja. Na indonezijskem otoku Sumatra sta vsako leto posekana 2 milijona hektarjev gozdov, da bi pridobili plantaže za gojenje le ene vrste pridelka, torej oljne palme. Indonezijska vlada podeljuje koncesije velikim korporacijam, ki te dragocene gozdove spreminjajo v plantaže. Krčenje gozdov poteka hitro in brutalno. Živali, ki poskušajo pobegniti ali si poiskati zatočišče v majhnih sestojih preostalih dreves, ujamejo namerno podtaknjeni požari. Čeprav nezakonita, je ta morilsko uničujoča praksa zelo razširjena. Plantaže oljnih palm se naglo širijo, saj iz plodov teh palm proizvajajo palmovo olje, ki je najbolj priljubljeno rastlinsko olje na svetu. Ocenjuje se, da polovica vse hrane na policah supermarketov vsebuje palmovo olje, da o kozmetiki in biogorivu sploh ne govorimo. Nedavno so bile na Sumatri podeljene nove koncesije podjetjem, ki pridelujejo palmovo olje in to na območjih, ki so bila prej zavarovana. To predstavlja veliko grožnjo preživetju zadnjih prostoživečih populacij živali. V prvi fazi krčenja gozdov nekatere živali najdejo zatočišče na ostankih gozda. Divji lovci iščejo mladičke orangutanov. Drevo posekajo, odrasle orangutane sklatijo na tla in jih do smrti potolčejo z mačetami in palicami. Mnoge tudi ustrelijo in poškodujejo na vse mogoče okrutne načine. Večina odraslih orangutanov umre ali pa so resno poškodovani. Osirotele mladičke ujamejo in odpeljejo v velike centre, kjer jih skrivoma prodajo kot hišne ljubljenčke. Kot hišni ljubljenčki živijo v težkih in neprimernih pogojih, pogosto privezani za drevo, z zelo kratko verigo.
Zaradi številnih in obsežnih plantaž oljnih palm tudi druge živali nimajo več zavetja, kamor bi se lahko skrile pred divjimi lovci in lastniki plantaž. Najbolj ogroženi so sloni, ki pridejo do plantaž, kjer jih divji lovci pokončajo ali huje ranijo s streli, pogosto pa jih tudi zastrupijo. Sloni enostavno nimajo več na voljo dovolj zaščitenih habitatov, da bi lahko preživeli. Naravni parki so skrčeni na minimum. Indonezijska vlada pa si še naprej zatiska oči pred očitnimi nezakonitimi dejavnostmi.
Nekateri zaščitniki živali so se odločili za odkup delov gozdov na teh otokih, saj lahko le tako zaščitijo in zavarujejo vsaj nekatere živali in vsaj delček gozdov. Za zaščito gozdov indonezijskih otokov in s tem tudi živali bi lahko največ naredili potrošniki po vsem svetu tako, da ne bi več kupovali in uporabljali izdelkov, ki vsebujejo palmovo olje. Če ne bomo ustavili proizvodnje palmovega olja v Indoneziji, bo enaka uničevalna usoda doletela tudi druge predele sveta, kot sta denimo centralna Afrika in latinska Amerika, kjer se že ustvarjajo zametki te okrutne prakse.
Človek ne povzroča izumrtja živalskih vrst le na kopnem, temveč tudi v oceanih. V 20. stoletju je človek ubil skoraj 3 milijone kitov, do konca 20. stoletja pa izlovil 90 odstotkov večjih rib iz vseh svetovnih oceanov. Posledica lova največjih rib je ta, da odstrani ribe na vrhu prehranjevalne verige, kot so tuni in mečarice, in tudi največje primerke v populaciji – največje trske, največje hlastače. V ribjih populacijah je velikost pomembna. Večina rib, ki živijo v odprtem morju, raste vse življenje. Sposobnost razmnoževanja ribjih samic je povezana z njihovo velikostjo. Velike samice proizvedejo nesorazmerno večje število jajčec. Če polovimo vse ribe nad določeno velikostjo, odstranimo tiste, ki se najbolje razmnožujejo, in kmalu njihova populacija močno upade. Človek je iztrebil skoraj vse velike oceanske ribe. Poleg tega pa je oceane močno onesnažil s plastičnimi odpadki, ki jih najdemo vsepovsod po oceanih, od zgornjih slojev do najglobljih jarkov. Plastika prodira v oceanske prehranjevalne verige in več kot 90 odstotkov morskih ptic ima v želodcih delce plastike. Zadnja znanstvena spoznanja kažejo, da se živi svet bliža prelomni točki in propadu. Pogubnost katastrofe, ki jo danes napoveduje prevladujoča okoljska znanost, je neposredna posledica našega trenutnega ravnanja s planetom. Povzročamo izgubo biotske raznovrstnosti, ki več kot stokrat presega povprečno in se lahko meri le s fosilnimi sledmi množičnih izumrtij, Zemljo onesnažujemo z veliko preveč gnojili, gozdove, travnike in barja v preveliki meri spreminjamo v obdelovalna zemljišča, veliko prehitro segrevamo zemeljsko ozračje in vanj spuščamo ogljikov dioksid hitreje kot kdajkoli v zgodovini planeta. Ukrepati moramo takoj. Rešitev za naš celoten planet se nahaja v obnovitvi njegove biotske raznovrstnosti, prehodu na vegansko prehrano, prenehanju onesnaževanja zraka, vode in zemlje ter uvedbi trajnostnega načina življenja.
Viri:
Ogroženih je 25 odstotkov živalskih vrst.
WWF Species Directory.
Katerih 10 živalskih je trenutno le korak pred izginotjem.
Ogrožene rastlinske in živalske vrste.
Zavarovane živalske vrste v Sloveniji.
V Sloveniji mnogo živalskih vrst ogroženih, najbolj dvoživke.
Promo video LIFE Kočevsko.
Človeška ribica.
Elephants Fleeing For Their Lives! | 1000 Days For The Planet | Nature Doc.
David Attenborough, Življenje na našem planetu, Učila International, založba, d. o. o., Tržič, 2021.
David Attenborough o pevskih čudesih, britanska dokumentarna oddaja, 2021.
Besedilo: Petra Komel
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 47, str. 50-53.