DESETLETJE CENZURE PODATKOV O ŽIVINOREJI
V javnost je prispela novica, da je največja organizacija za kmetijstvo na svetu - Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) - desetletje cenzurirala resnične podatke izpustov toplogrednih plinov v intenzivni živinoreji, češ da se z realnimi podatki niso strinjale nekatere države, ki financirajo delovanje te organizacije (1). Že po sedanjih podatkih se živinoreji pripisuje pomemben delež človekovega škodljivega vedenja na planetu Zemlja. Kar bodo pokazali novi podatki, bo samo še podkrepilo dejstvo, za katero se društvo zavzema že od leta 2002, da bi s spremembami na področju živinoreje ter rastlinske prehrane postopoma rešili enega večjih ali največjih vzrokov vseh okoljevarstvenih kriz sedanjega časa.
To torej pomeni, da gre za netočne uradne podatke ter podcenjene statistike, ki jih povzemata pravzaprav vsa stroka in znanost, kar bo sprožilo mnoge revizije. Vse študije o okoljskem odtisu živinoreje, ki so bile do sedaj narejene s pomočjo teh podatkov, bo potrebno ponovno preučiti. Še nekoliko bolj zaskrbljujoče deluje sedaj prvo obsežnejše poročilo o vplivu živinoreje na planet iz leta 2006 s strani Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki je že takrat navajalo:
- Živinoreja zavzema približno 70 % svetovne kmetijske zemlje in 30 % kopenske površine na Zemlji.
- Živinorejski sektor je odgovoren za 18 odstotkov toplogrednih plinov, merjenih v ekvivalentu CO2. To je večji delež kot v prometu.
- Živinoreja in proizvodnja živalskih produktov porabita skoraj 1/3 vseh zalog pitne vode na svetu. Živinoreja je največja onesnaževalka vode in vodnih zalog na svetu (proizvodnja krme z agrokemijo, ostanki pesticidov in umetnih gnojil, ostanki živinskih gnojil, nitrati, ostanki antibiotikov in hormonov, uporabljenih v reji živali).
- Živinoreja je skozi povezane procese in dejavnosti eden izmed glavnih razlogov za degradacijo tal.
- Živinoreja negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in ji predstavlja grožnjo (2).
Slika: Posodobitev planetarnih meja za leto 2023
Kaj o posledicah živinoreje pravijo novejša poročila, je leta 2018 zbrala pobuda Čas za novo trajnostno prehransko politiko. Namen članka s strani pobude je bil državnim organom predstaviti znanstveno podkrepljene ugotovitve, ki kažejo na to, da sta slovenska in globalna pridelava in poraba mesa, mlečnih izdelkov in jajc trenutno mnogo previsoki. Kot so zapisali, povzročata pridelava in poraba mesa pomembno škodo okolju, zdravju ljudi in kršita tudi družbeno sprejete moralno-etične vrednote na področju ravnanja z živalmi. Vpliv pridelave živil živalskega izvora na okolje je tako velik, pravi članek, da ogroža 6 od 9 glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.
Živinoreja pomembno prispeva k preseganju že preseženih varnih mej zmogljivosti našega planeta na štirih področjih, in sicer na področju rabe tal, upada biotske raznovrstnosti in porušenega stanja ekosistemov, porušenega dušikovega in fosforjevega kroga ter na področju podnebnih sprememb. Pobuda je takrat omenjala vpliv živinoreje na 5. in 6. varno mejo zmogljivosti našega planeta, porabo vode in kemično ter drugo onesnaževanje, dve meji, ki takrat še nista bili preseženi (3). Nedavno, v letošnjem letu, 2023, pa je postalo jasno, da je prvič preseženih vseh 6 mej od 9-ih.
Viri:
(1) Rtv.si. FAO naj bi desetletje cenzuriral znanstvenike zaradi rezultatov analiz glede izpustov metana, 24. 10. 2023.
(2) FAO. 2006. Livestock"s long shadow. Environmental issues and options.
(3) Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko, novaprehranskapolitika.vegan.si
(4) Stockholm resilience centre. All planetary boundaries mapped out for the first time, six of nine crossed, stockholmresilience.org
Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva
Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 46, str. 42-43.