Cilj tega prispevka je pomagati razkriti krutost do krav, ki se nevidno očem javnosti dogaja za zidovi mlečne industrije. Vse življenje krave v mlečni industriji trpijo. S samico in njenimi potomci se kruto ravna, na koncu se njihova življenja končajo z zakolom. Z njimi se ravno kot z blagom, čeprav tudi oni so čuteča bitja. Tako kot ljudje, tudi krave proizvajajo mleko le takrat, ko imajo svoje potomce. Zato jih vsako leto človek umetno oplodi. Pasme rejnih krav so rezultat človekovega odbiranja in umetnega osemenjevanja prvotnih, prostoživečih krav, kar pomeni, da rejne oz. udomačene krave niso v svoji prvotni, naravni obliki, so odvisne od vnašanja energije in dela s strani človeka.
V mlečni, kakor v mesni industriji krave na koncu ubijejo. V mlečni industriji jih ubijejo, ko se zmanjša proizvodnja mleka. Prevoz do klavnic predstavlja za živali stres, pogosto gre za prevoz na daljše razdalje. V klavnicah so krave prisiljene v bokse za omamljanje. V teh komorah jih ustrelijo v glavo, da izgubijo zavest. Mnoge so še vedno pri zavesti, ko jim na koncu prerežejo grlo.
Teleta ločijo od krav kmalu po rojstvu in krave matere jih nikoli ne vidijo več. Krava mora skozi to dogajanje vsako leto svojega življenja v mlečni industriji. Mleko krava pravzaprav proizvede za svoja teleta, vendar je odvzeto in prodano kupcem mleka in mlečnih izdelkov. Teleta, ki jih odtrgajo od mater preživijo prva dva do tri mesece osamljeni v zaprtih ter pustih boksih, kjer jih hranijo z mlečnim nadomestkom.
Krave so zaprte v prostorih, pogosto za vrat privezane v pustih hlevih, kjer ne morejo opravljati niti najosnovnejših opravil, ki so bistvena za njihovo dobro počutje. Ne morajo izražati njihovi vrsti značilnega in potrebnega vedenja. Če so tla hleva narejena kot železne rešetke za lažje odstranjevanje kravjega blata, morajo velik del življenja preležati na hladni kovini. Krave so tekom bivanja v mlečni industriji podvržene vrsti bolečih pohabljanj, kot so označevanje z žgočimi železnimi palicami, odstranjevanje rogov in repa. Ran od žgočih železnih palic se ne zdravi in so zrele za okužbo. Pri odstranjevanju rogov delavci izrežejo ali pa opečejo občutljivo tkivo, da bi živalim odstranili rogove. Kravji rogovi so prekrvavljeni in oživčeni s posebej občutljivimi živčnimi končiči, vendar se odstranjevanje opravi brez anestezije. Odstranjevanje repa je naslednja pogosta praksa, storjena s škarjami. V mlečni industriji ne trpijo samo krave, temveč tudi druge udomačene živali, ki proizvajajo mleko, kot so ovce in koze.
Kruto mlekarstvo ima uničujoče posledice tudi za okolje in naravo. Pri reji krav zaradi mleka se v ozračje sproščajo strupeni toplogredni plini, kot so metan, dušikov oksid in ogljikov dioksid. Dušikov oksid in metan učinkujeta nekje 300- oziroma 25-krat bolj toplogredno od ogljikovega dioksida. Zaradi mlečne industrije človek spreminja naravne habitate v kmetijska zemljišča, pri tem se krčijo gozdovi, vode ter drugi pomembni ekološki elementi okolja. Voda in zemlja se obremenjujeta ter onesnažujeta zaradi skladiščenja ter uporabe živalskega gnoja. Negativno vpliva tudi uporaba umetnih gnojil ter pesticidov pri pridelavi krme za rejene krave.
Uživanje mleka in mlečnih izdelkov pri človeku povečuje tveganje za nastanek številnih zdravstvenih težav, kot so različne vrste raka, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, debelost, osteoporoza...
Izkoriščanje krav ter drugih živali za mleko je sporno v splošnem smislu. Ne glede na način reje, hlev ali tako imenovane prijaznejše načine vzreje krav molznic, bodo le ta čuteča bitja na koncu ubita, zaklana. Potem ko so jim odvzeta svoboda, veselje in dostojanstvo, jim je odvzeto še življenje.
Kaj lahko naredimo, da temu trpljenju ter posrednemu škodovanju naravi, zdravju ljudi naredimo konec?
Postopoma postanimo vegani.
Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. inž. kmetijstva
Mlečna industrija
